Zakaj se letala izogibajo preletom Tihega oceana

PROFIMEDIA

Čeprav se pogosto poudarja, da je pri letenju z letalom varnost absolutna prioriteta, ne smemo pozabiti, da je letalski promet izjemno donosen posel, cilj vsakega podjetja pa je prevoz potnikov po najkrajši možni poti in v najkrajšem možnem času, hkrati pa je cilj tudi prihraniti denar. Zato so izbrane poti vedno najkrajše možne.

Prvi razlog izogibanju letenja nad Tihim oceanom je očiten – Tihi ocean je največji ocean na svetu, in če bo prišlo do težave z letalom, bo pilot izjemno težko našel varen kraj za pristanek. Iskreno povedano, tudi Aljaska nima veliko mednarodnih letališč, vendar se pristanek na Aljaski zdi kot odlična možnost v primerjavi s pristankom v oceanu.

Piloti imajo na splošno raje poti s čim več letališči. Število letalskih nesreč je v primerjavi s številom letal, ki vsak dan vzletajo in pristajajo z vseh svetovnih letališč, zanemarljivo, a težko si je predstavljati kaj hujšega od okvare motorja 10 tisoč metrov nad Pacifikom. Težko je verjeti, da bi takšna zgodba imela srečen konec.

Če pogledamo črto med Severno Ameriko in Azijo na 2D-zemljevidu, se morda pot čez Pacifik zdi kot najhitrejša možna pot. Vendar je treba upoštevati ukrivljenost Zemlje. Če enako razdaljo pogledamo na globusu, ki bolj zvesto prikazuje dejanske razdalje med točkami na Zemlji, boste opazili, da je ta razdalja veliko večja.

Med letenjem nad velikimi vodnimi telesi obstaja velika verjetnost, da boste doživeli slabo vreme. Letala bodo razmeroma zlahka premagala tropske nevihte in nekatere vrste orkanov, a še posebej nevarne so nevihte s strelami. Letalom se po navadi svetuje, naj takšne nevihte obkrožijo, namesto da gredo skozi njih ali letijo nad njimi. Danes se redko zgodi, da letala strmoglavijo zaradi neviht, a močne turbulence lahko med potniki povzročijo paniko in nemir.

Pri izbiri poti leta je pomembno upoštevati tudi zračne tokove. Nastanejo v troposferi, najnižji plasti Zemljine atmosfere. Največ vremenskih pojavov nastane v tej plasti. Troposfera meji na stratosfero. Nadmorska višina te meje ni konstantna, ampak se nahaja na nadmorski višini od 6 do 19 kilometrov. Ravno zaradi teh nihanj višine in velikih razlik v temperaturi in tlaku nastajajo močni zračni tokovi, ki lahko dosežejo hitrosti tudi do 320 km/h. Letenje v smeri zračnega toka lahko znatno skrajša let, letenje v nasprotni smeri toka pa ga lahko znatno upočasni.

Seveda, če želite priti iz, recimo, Amerike v Avstralijo, vse stave odpadejo. Druge poti razen tiste čez Pacifik ni, tako da boste zagotovo morali leteti čez ocean, piše punkufer.hr.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.