Leta 1826 je francoski znanstvenik Joseph Nicéphore Niépce z uporabo kositrne plošče, prevlečene z bitumnom, posnel prvo fotografijo – Pogled z okna na posestvo Le Gras. Medij se je razvijal in postal tako rekoč orodje in umetniška oblika.
Čeprav je na nekaj prvih fotografijah mogoče najti tudi nekaj nasmehov, je trajalo vse do 20. in 30. let prejšnjega stoletja, da so nasmehi postali standardni izraz.
Zakaj je na starih fotografijah tako malo nasmehov?
Razlag je pravzaprav več.
Eden pogostejših razlogov, ki se navaja, je, da je v prvih dneh fotografije en sam posnetek vzel ogromno časa. Pri fotografiranju portretov so morali subjekti ves čas stati zelo mirno, in ker ni enostavno tako dolgo držati nasmeha, so raje ohranili resne obraze. A to ni edini razlog, meni Todd Gustavson iz muzeja George Eastman.
Tehnologija je napredovala in že 25 let pozneje je bilo mogoče v pravih pogojih fotografijo posneti z nekajsekundno osvetlitvijo. V naslednjih desetletjih je bilo mogoče posnetek narediti še hitreje. To pomeni, da je bila tehnologija, ki je omogočila fotografiranje izrazov, kot je pristen nasmeh, na voljo že dolgo, preden je tak videz postal običajen.
Gre preprosto za drugačen pristop.
Številni strokovnjaki pravijo, da so fotografijo vodili že obstoječi običaji iz slikarstva – ko so se številnim zdeli (široki) nasmehi nekulturni in neprimerni za portretiranje.
Čeprav so svetnike denimo že upodabljali z medlimi nasmeški, so široke nasmehe povezovali z norostjo, razvratnostjo, pijanostjo in drugimi stanji, ki niso veljala za posebej dostojna, je za Time razložil Angus Trumble, direktor National Portrait Gallery v Canberri. Zato so fotografi ustvarili elegantno okolje in fotografije z resnimi obrazi, ki so nam tako znani na fotografijah iz 19. stoletja.
Razen nekaj performativnih fotografij portreti tako načeloma niso vključevali nasmeha.
Obstaja pa še ena teorija: ta vključuje slabo zdravje zob – zaradi česar naj bi se subjekti raje fotografirali z zaprtimi usti. Nekateri to teorijo zavračajo, saj naj bi bile tovrstne težave v tistem času pogoste in zato ne nujno omembe vredne.
Uporabljeni viri: www.nationalgeographic.com, time.com
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje