Menu Item
Raziskovalci so ugotavljali, kako znojenje vpliva na vonj različnih tkanin. Katera se je izkazala najslabše?
“Čeprav vemo, da oblačila iz umetnih tkanin, predvsem poliestra, včasih neprijetno dišijo, v resnici ne vemo, zakaj,” je po poročanju portala iflsicence.com povedala Rachel McQueen z univerze v kanadski Alberti, ki je raziskovala ta pojav.
Da bi preučili smrad, so se McQueen in njeni kolegi odločili posnemati učinke vadbe na različne vrste tkanin. Najprej so tkanine pol ure namakali v stekleni posodi, napolnjeni z raztopino simuliranega znoja. Nato so jih odstranili iz tekočine, jih nekoliko posušili in pustili, da “zadišijo”. Da bi preučili, kako močno dišijo, pa niso uporabili svojih nosov, temveč napravo, imenovano masni spektrometer, ki meri razmerja med maso in nabojem ionov v vzorcu. Če vam to ne pomeni veliko, ne skrbite: napravo si raje predstavljajte kot “visokotehnološki znanstveni nos”, ki lahko v realnem času izbere vonjave v zraku.
Krive so maščobe v znoju
Rezultati so pokazali jasen vzorec. Tkanine iz celuloze – to so naravna vlakna iz rastlin, kot so bombaž, lan ali konoplja – so absorbirale in sproščale manjše količine smrdljivih spojin.
Po drugi strani so sintetična vlakna, kot je poliester, in umetna volna sprejele več teh spojin – in jih tudi več sprostile.
Raziskovalci so ugotovili, da je razlog v sestavini znoja. Ta namreč ne vsebuje le vode, pač pa tudi maščobne spojine. In prav te so odgovorne za nastanek vonja, ko začnejo razpadati. Izkazalo se je, da celulozna (naravna) vlakna, kot sta bombaž in viskoza, absorbirajo več vode, umetna pa imajo raje maščobne spojine, ki se v vodi ne topijo. Zato jih absorbirajo več in temu primerno tudi močneje dišijo.
Oblačila iz umetnih tkanin včasih lahko osvežimo le s prezračenjem
Vendar pa to ni nujno slaba novica. Vsaj pri najlonu in umetni volni sproščanje neprijetno dišečih delcev ni trajalo dolgo. Sprva so tkanine iz teh materialov sicer bolj smrdele kot tiste iz bombaža, toda po 24 urah se je vonj precej razblinil.
“To nam pove, da bi lahko, čeprav je treba oblačila še vedno oprati, ljudje oblačila iz najlona in umetne volne osvežili preprosto tako, da jih prezračijo, namesto da bi jih vsakič oprali,” je poudarila McQueen.
Najslabše pa se je izkazal poliester. “Če vas skrbijo smrdljiva oblačila, se izogibajte poliestru,” je dejala McQueen. “Tudi pri deklaracijah, ki trdijo, da oblačilo ne zadržuje neprijetnih vonjav, bi morali biti previdni. Če je to zaradi zaščite tkanin s protimikrobnimi sredstvi, morda to ne bo tako učinkovito, kot mislite, ker gre za drugačen mehanizem interakcije tkanin z vonjavami,” je dodala. Raziskava je objavljena v reviji Textile Research Journal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!