Menu Item
Zemlja z veliko hitrostjo potuje okoli Sonca in se vrti okoli osi, pa vendar vseh teh silnih hitrosti ne občutimo.
Zemlja se na poti okoli Sonca vsako sekundo premakne za skoraj 30 kilometrov, v eni uri okoli 107.000 kilometrov, kar je skoraj 15-krat hitreje od najhitrejšega letala.
Tudi okoli svoje osi se vrti precej hitro, točke na ekvatorju okoli 1.670 kilometrov na uro, na naši zemljepisni širini 1.180 kilometrov na uro – to so hitrosti, ki si jih v vsakdanjem življenju skoraj ne znamo predstavljati.
Tisto manjšo, 1.100 kilometrov na uro, si mogoče še znamo, saj so to hitrosti, ki jih dosegajo in malce presegajo reaktivna letala, druge si že ne moremo več, preprosto je prevelika. Morda si celo lahko predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi iz kabine reaktivnega letala, ki leti s 1.100 kilometri na uro, pomolili glavo … Za vsak primer: tega raje ne poskušajte.
Ampak na Zemlji vseh teh strašanskih hitrosti ne čutimo – nobenega orkana v laseh, še vetrca ne, nobenega tresenja (tisti vetrovi in tresenja, ki jih čutimo, imajo neposredne vzroke drugod). Kako je to mogoče?
Poleg tega vsi, ki ste se že kdaj vozili na vrtiljaku (ali vsaj v malo bolj oster ovinek), veste, da ob tem začutite silo, ki vas vleče navzven, na Zemlji, ki se vrti veliko hitreje kot katerikoli vrtiljak, pa ne čutimo, da bi nas kaj vleklo proti nebu. Kako je to mogoče?
Za to obstajata dva razloga. Prvi je, da sta Zemljina pot okoli Sonca in njeno vrtenje gladka. “Če ste v avtomobilu in po avtocesti vozite s konstantno hitrostjo, bi, če bi zaprli oči in izključili hrup, imeli občutek, da mirujete,” je za Live Science povedala Stephanie Deppe, astronomka iz observatorija Vera C. Rubin v Čilu. Le če pritisnete na zavoro, veste, da se gibljete. Ker pa vozilo ohranja stalno hitrost, imate občutek, da se ne premika, še posebej če je cesta gladka in ravna, vzmetenje avtomobila pa dovolj dobro, da absorbira tresljaje.
Že od časov Galilea in Newtona vemo, da absolutno gibanje ne obstaja, je dejal Greg Gbur, profesor fizike in optike na Univerzi v Severni Karolini. “Galileo si je zamislil miselni eksperiment, v katerem se je znašel v notranjosti ladje. Če ladja pluje po mirni vodi, v njeni notranjosti v skladu z zakoni fizike ne boste opazili nobene razlike v primerjavi z ladjo, ki je zasidrana v pristanišču.” Tako kot v ladji (ali v avtomobilu) se tudi vse na Zemlji premika skupaj z nami. Če na avtocesti odprete avtomobilsko okno, vas bo v obraz udarilo na milijone molekul zraka, kar boste občutili kot veter. Toda v avtomobilu z zaprtimi okni se zrak v njem premika skupaj z vami in vetra ne čutite. Podobno se tudi ozračje našega planeta giblje enako hitro kot mi – torej je glede na nas nepremično.
Drugi razlog, zakaj ne občutimo vrtenja Zemlje, je gravitacija. “Gravitacijska sila, ki nas drži na Zemlji, je veliko močnejša od sile, ki bi nas vrgla v vesolje,” je pojasnila Deppe. Občutek, da vas vleče ven iz vrtiljaka ali avtomobila v ovinku, je posledica dveh sil. Tista sila, ki nas potiska navzven, se imenuje centrifugalna, tista, ki nas sili, da se premikamo po krožnici, pa centripetalna. Tudi Zemljino vrtenje vse stvari vleče navzven, vendar je sila, ki vse drži prilepljeno na tla (gravitacija), močnejša od te sile.
“Gravitacijski pospešek na površini Zemlje znaša približno 9,8 metra na sekundo v sekundi (oziroma metra na kvadrat sekunde), njegovo zmanjšanje zaradi vrtenja Zemlje na ekvatorju, kjer se stvari gibljejo najhitreje, pa je zelo majhno, 0,03 metra na sekundo v sekundi, kar je sicer merljivo, vendar zelo malo v primerjavi z gravitacijo, ki jo čutimo, zato tega zmanjšanja ne opazimo,” je dejal Gbur. Smo pa zaradi tega zmanjšanja gravitacijskega pospeška na ekvatorju za malenkost višji in malenkost lažji, vendar ne hodite na ekvator, če želite zrasti ali shujšati. Nihče ne bo opazil. Niti vi.
Lahko bi rekli, da nas gravitacijska sila sili, da padamo proti zemeljskemu središču (to nam preprečujejo tla) z gravitacijskim pospeškom, centripetalna nas sili, da skupaj s tlemi in vsem ostalim krožimo okoli Zemljine osi, centrifugalna sila pa bi nas najraje vrgla v vesolje. Na našo srečo so vse te sile med seboj uravnotežene in tako ostajamo na mestu. Če bi bilo drugače, ne bi bilo ne Zemlje ne nas.
Bi pa gibanje Zemlje močno občutili, če bi se ta naenkrat zaustavila, o čemer smo že pisali. Toda to se skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Pa mirno vožnjo vam želimo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje