Praznovanje rojstnega dne je stara domislica. Način, kako ga praznujemo, pa ne tako. Egipčanom se lahko zahvalimo za rojstne dneve, Grkom za torto, Nemcem pa za zabavo.
Rojstnodnevna torta je zagotovo eden lepših spominov na otroštvo – no, tako naj bi vsaj bilo.
Danes je praznovanje rojstnega dne dogodek, ki si ga otroci brez torte takšnih in drugačnih oblik in okusov, svečk in daril skoraj ne znajo predstavljati. Od kod pa vse to prihaja?
Slavljenje rojstnih dni ima med ljudmi že dolgo tradicijo. Najstarejše naj bi zabeležili pri starih Egipčanih. Ti so verjeli, da so faraoni s kronanjem postali bogovi. Dan njihovega kronanja je tako bil “rojstni dan” novega boga-faraona.
Ta njihov koncept naj bi prevzeli stari Grki, ki so svojim bogovom prinašali darove. Eni izmed boginj, Artemidi, sicer boginji rojstva, otrok, pa tudi lova in narave, ki so jo ponekod enačili tudi s Seleno, boginjo Lune, so Grki darovali kolač oziroma testo okrogle oblike. Nanj so velikokrat postavili tudi sveče, da bi se svetil kot Luna. Ta kolač s svečami naj bi bil predhodnica današnje rojstnodnevne torte.
Skozi stoletja se je tradicija premaknila od bogov k ljudem in v srednjem veku so v nemško govorečih državah praznovali tako imenovani Kinderfest (nem.: “otroški praznik” ali “praznik otrok”). Na ta dan so starši, ki so si to lahko privoščili, svoje otroke obdarovali s torto in svečami – eno svečo za vsako leto življenja in dodatno, ki je simbolizirala prihajajoče leto. Iz tega se je razvila tradicija torte s svečami, ki jo poznamo še danes.
V takratnih časih drugih daril za rojstni dan otrokom niso dajali, pač pa so jim le izrekli dobre želje. V krščanskih deželah pa so otroci darila običajno dobili bodisi za božič ali pa za svoj god. Posebej po drugi svetovni vojni, ko si je vedno več ljudi – vsaj v zahodnih državah – lahko to privoščilo, so rojstni dnevi postali takšni, kot jih poznamo danes: zabave s tortami, svečami in darili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje