Nova raziskava kaže, da je vzrok za rdečico lahko tudi čustvena vznemirjenost, povezana s samozavestjo.
Rdečica na licih je univerzalna človeška reakcija.
Slavni britanski raziskovalec in oče teorije o evoluciji, Charles Darwin jo je imenoval za “najbolj človeški” in hkrati “najbolj nenavaden” izraz na obrazu, piše portal Zimo. Zardelost je preprosto naval krvi v lica, ki se včasih razširi tudi na ušesa in vrat, lahko pa zajame tudi čelo in celo prsi. Običajno se še poveča, če jo opazovalec omeni. Pri raziskovanju pojava so leta 2004 odkrili, da je rdečica lahko bolj intenzivna na tisti strani, ki je bližja opazovalcu zardele osebe, čeprav zaradi premajhnega vzorca udeležencev tega niso mogli posplošiti.
Znanstveniki niso enotni glede tega, zakaj zardimo
Medtem ko bledico, ki se pojavi ob občutku strahu, lahko pojasnimo s tem, da se kri iz kože premakne na skeletne mišice, ker se telo pripravlja na beg ali napad, pa je manj jasno, zakaj bi povečan pretok krvi v predel lic povzročalo nelagodje zaradi družbenega pritiska.
Teorije se namreč glede vzroka za rdečico razlikujejo. Nekateri menijo, da gre za hiter, spontan čustveni odziv, ki ne vključuje razmišljanja o sebi (refleksije), drugi pa mislijo, da rdečico povzroči “zavedanje, da je nekdo razkril naša dejanja ali namene oziroma jih je označil za napačna ali nesprejemljiva”, torej nelagodje zaradi sramu ali krivde, ki se ga zavedamo in ga lahko tudi kontroliramo.
Zardimo tudi, ko smo nase ponosni
Nedavna raziskava pa razkriva, da je rdečica lahko povezana tudi z večjo samozavestjo, in ne le z občutkom nelagodja. V raziskavi je sodelovalo 40 deklet, starih od 16 do 20 let, ki so gledale posnetke sebe in drugih udeleženk, ko pojejo karaoke, medtem ko so ležale v napravi za magnetno resonanco, ki je spremljala delovanje njihovih možganov.
Ekipa, ki jo je vodila Milica Nikolić iz univerze v Amsterdamu, je razkrila, da so lica udeleženk postala bolj topla, ko so gledale svoje posnetke, kar kaže, da so zardele. Slike možganov pa so razkrile, da so se ob tem aktivirali možganski centri, povezani s čustveno vznemirjenostjo in pozornostjo, ne pa tudi tisti, ki so povezani z razmišljanjem o odzivih, mislih in namenih drugih. To pa kaže, da vzrok za rdečico v tem primeru nista bila sram ali nelagodje, pač pa določena mera samozavesti.
Rezultati raziskave, ki je bila objavljena v reviji Proceedings of the Royal Society, so tako na neki način v nasprotju z dosedanjim razumevanjem razlogov za rdečico. Vendar pa bi za natančnejše odgovore verjetno morali izbrati večji in bolj raznolik vzorec, kar so zapisali tudi avtorji raziskave.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!