Menu Item
Nasa namerava do leta 2040 na Luni zgraditi bivališča za ljudi. Ne le za astronavte, ampak tudi za civiliste.
Sedem Nasinih znanstvenikov, ki so spregovorili za časnik The New York Times (NYT), je prepričanih, da je načrt, da Nasa do leta 2040 na našem naravnem satelitu zgradi bivališča za ljudi, uresničljiv. Pravzaprav prva dela že potekajo. Ne na Luni, za zdaj še na Zemlji.
Nasa namreč načrtuje 3D-tiskalnik, ki bi ga poslala na Luno. Tam bi ustvarjal zgradbe iz “lokalnih materialov” oziroma iz betona, ki bi ga pridobivali z Luninega površja. Tiskalnik že razvijajo v podjetju ICON s sedežem v Austinu v Teksasu, ki je že leta 2018 ustvarilo prvo hišo, narejeno s 3D-tiskalnikom.
Skupni projekt Nase in teksaškega podjetja so poimenovali Olympus, vanj pa so vključili tudi akademike in raziskovalce z različnih področij.
Za zdaj so načrti komaj kaj več kot upodobitve, za pripravo konceptov in načrtov pa je Nasa pridobila arhitekte iz skupine Bjarke Ingels in SEArch+ (Space Exploration Architecture).
Kako so videti njihovi načrti, si poglejte v spodnji video animaciji.
Težave: fizika na Luni in teža tiskalnika
Strokovnjaki priznavajo, da se pri projektu srečujejo s številnimi težavami. Ena večjih je fini prah z Luninega površja, ki bi ga uporabili kot material za izdelavo betona.
Prah je namreč močno abraziven in reže kot steklo. Poleg tega se hitro zvrtinči, oblaki tega prahu pa so pri vdihavanju lahko močno nevarni, saj lahko poškoduje dihala, če zaide vanje.
Poleg tega pa na Luni, ki nima atmosfere in magnetnega polja, močno nihajo temperature, prisotno je tudi močno sevanje. Tretjo veliko nevarnost za zgradbe in ljudi pa predstavljajo tudi mikro meteoriti, ki na naš naravni satelit padajo z velikimi hitrostmi, saj jih ne zavira atmosfera.
“Kemija je tam zgoraj enaka kot na Zemlji, fizika pa je drugačna,” je dejal Patrick Suermann, začasni dekan fakultete za arhitekturo na teksaški univerzi A&M, ki tesno sodeluje z Naso.
Poleg tega je treba paziti tudi na težo materiala, iz katerega bo narejen tiskalnik. Vsak dodatni kilogram teže, ki jo nosi raketa na Luno, stane približno milijon evrov. “In tam zgoraj ni nobene trgovine. Torej moraš vedeti, kako uporabiti tisto, kar je tam zgoraj, ali pa tja poslati vse, kar potrebuješ.”
Tiskalnik, ki ga razvijajo, naj bi prvič testirali februarja prihodnje leto. Če bo šlo vse po načrtih, pravi Nasa, bi Mars lahko bila naslednja destinacija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje