Menu Item
Severni in južni magnetni pol se bosta zagotovo zamenjala, le da nihče ne ve, kdaj. Nekateri pa celo menijo, da se to že dogaja. Posledice bi lahko bile katastrofalne.
Znanstveniki že dolgo vedo, da sta se v zadnjih 83 milijonih let severni in južni magnetni pol (ne zamenjajte ju z geografskima poloma) zamenjala vsaj 183-krat.
V poprečju se to zgodi vsakih 450.000 let, vmes pa se “skušata” zamenjati, a jima “ne uspe”. Menjava magnetnih polov traja približno 1.200 do 1.400 let, piše Wikipedia, študije pa kažejo, da se v tem času jakost zemeljskega magnetnega polja zmanjša. Nazadnje je Zemlja polno zamenjavo doživela pred 780.000 leti. Torej bi se morala že zdavnaj vsaj enkrat zamenjati … Je to res? Niti ne, ker časovni vzorec menjave polov kaže naključno razporeditev, so pa znanstveniki prepričani, da se bosta pola v prihodnosti zagotovo zamenjala.
Kaj povzroča menjavo magnetnih polov, znanstveniki ne vedo natančno. Domnevajo, da jo povzročajo premikanja v Zemljinem tekočem jedru, okoli 1.300 kilometrov debeli plasti, ki se začne približno 2.900 kilometrov pod površjem, v njej pa prevladujeta železo in nikelj. Kaj natančno se dogaja v tem jedru, znanstveniki lahko za zdaj samo ugibajo, kajti nikomur še ni uspelo prodreti tako daleč pod površino (doslej najgloblja “luknja”, ki so jo izvrtali, sega le nekaj več kot 12 kilometrov globoko). Tako lahko vse napovedi, ki zadevajo menjavo magnetnih polov, temeljijo le na podlagi posrednih opazovanj.
Prvi namigi, da se lahko menjava magnetnih polov zgodi kmalu, so se v javnosti pojavili leta 2015.
Takrat so raziskovalci objavili poročilo z naslovom Model svetovnega magnetnega polja (The World Magnetic Model) in v njem zapisali, da se severni magnetni pol nepredvidljivo premika. To ni pomenilo nič novega, zanimiva pa je bila ugotovitev, da se premika vse hitreje (Zadnje poročilo iz decembra 2021 navaja, da hitrost premikanja znaša približno 44 kilometrov na leto). Takrat so se v javnosti sprožila ugibanja, ali premikanje kaže na to, da se bosta pola zamenjala. K temu je še dodatno prispevala ugotovitev, da se je jakost zemeljskega magnetnega polja nad južnim Atlantikom precej zmanjšala.
To območje imenujejo južnoatlantska magnetna anomalija. Mnenja znanstvenikov, ki so odgovarjali na vprašanje, kaj se dogaja, so se gibala od kategoričnega zanikanja menjave magnetnih polov do priznavanja možnosti, da se je proces v resnici začel. Ena od zadnjih študij, o kateri piše spletna stran space.com, meni, da južnoatlantska anomalija ni povezana z menjavo magnetnih polov in da bo v kakšnih tristo letih izginila. Še vedno pa ni jasnega odgovora, ali se menjava polov dogaja.
Kaj bi menjava polov pomenila?
Če bi se severni in južni pol zamenjala, bi to vplivalo na vsa življenja na Zemlji. Posebej v času menjave (že omenjenem obdobju 1.200 do 1.400 let), ko se jakost magnetnega polja zmanjšuje.
Živali, ki zaznavajo magnetno polje in ga uporabljajo pri selitvah, bi bile zagotovo zmedene, menijo biologi. Prizadeti pa bi bili tudi drugi. Zemeljsko magnetno polje namreč naš planet in vsa življenja na njem ščiti pred visokoenergetskim sevanjem, ki prihaja iz vesolja, predvsem z nam najbližje zvezde, Sonca. Magnetno polje namreč visoko energijsko in magnetno nabite delce odvrača od planeta in do nas pride le majhen del (del teh delcev lahko vidimo v enem najlepših pojavov, severnem in južnem siju). Če bi se ta zaščita zmanjšala, bi ta povečani pritok delcev lahko poškodoval genetski material živih bitij, kar bi se kazalo v večjem številu mutacij, prek tega pa tudi v večjem številu rakavih obolenj pri ljudeh in živalih. Povečano sevanje bi lahko nekatera območja spremenilo tudi tako, da življenje na njih ne bi bilo več mogoče, kar bi lahko sprožilo izumiranje vrst živali in rastlin, piše spletna stran space.com.
Naval sevanja pa bi vplival tudi na naše sodobno življenje. Predvsem bi najbolj prizadelo številne satelite, ki jih imamo v vesolju.
Posledice tega pa bi lahko bile katastrofalne. Prizadeti bi bili komunikacijski sateliti, ki prenašajo televizijske in radijske valove, ter internet. Prav tako satelitski časovni sistemi, ki nadzorujejo tudi električna omrežja. Ta bi posledično lahko odpovedala, kar bi povzročilo svetovne izpade električne energije, ki bi po napovedih strokovnjakov lahko trajali desetletja. Od tu pa si lahko predstavljate, kaj bi se zgodilo. Skoraj nič ne bi delovalo, saj je naša odvisnost od elektrike velikanska. Mobilni telefoni, računalniki, gospodinjski aparati, televizorji, aparati v bolnišnicah, rudnikih, restavracijah s hitro prehrano, hladilniki v trgovinah … vse to bi ugasnilo ali vsaj za dolgo zastalo.
Moten bi bil sistem GPS, kar bi vplivalo na vse, od navigacije avtomobilov, letal, ladij do vojaških operacij. Človeštvo bi se moralo vrniti v čase zgodnjega 20. stoletja ali še dlje nazaj. Smo pripravljeni na kaj takega? Ne, ugotavlja space.com, vendar pa imamo, tudi če se proces že dogaja, na voljo še nekaj časa, da se pripravimo in izboljšamo varnost svojih naprav. Sicer pa si lahko v spodnjem videu ogledate, kaj bi menjava polov pomenila (posnetek je v angleščini).
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!