Menu Item
Odkritje lahko pomeni, da bomo morali zgodnjo zgodovino našega planeta in nastanka življenja na njem popraviti.
Kot kaže, je prvi dež na naš planet padel pred približno štirimi milijardami let, kar je kar 500 milijonov let prej, kot so znanstveniki mislili doslej.
Mednarodna skupina avstralskih in kitajskih raziskovalcev je namreč v starodavnih kristalih cirkona našla doslej najstarejše sledi, ki pričajo o obstoju sladke vode na Zemljinem površju.
Kristale so našli v hribovju Jack Hills v Zahodni Avstraliji, ker se nahaja najstarejši ohranjeni material iz zemeljske skorje, star 4,4 milijarde let, kar je “le” okoli 100 milijonov let manj, kot je star naš planet. Sestava sicer mikroskopskih kristalov kaže na to, da so bili med nastankom izpostavljeni tudi sladki vodi – natančneje meteorski vodi oziroma padavinam. Kristali cirkona sicer nastajajo globoko pod površjem, kjer vladajo visoke temperature in pritiski, a so v njih našli izotope kisika, ki so “običajno posledica vroče, sladke vode, ki spreminja kamnine globoko pod površjem”, je povedal Hamed Gamaleldien z univerze Curtin v Avstraliji.
V teh kristalih so tako morda zaklenjeni dokazi o prvih deževjih na Zemlji, ki so prodrla v plitvine njene na novo utrjene skorje, piše portal Science Alert.
Soavtor raziskave, v kateri poročajo o odkritju, Hugo Olierook pa poudarja, da ima ta raziskava posledice za številna področja znanosti. “To odkritje ne osvetljuje le zgodnje zgodovine Zemlje, temveč tudi kaže, da so kopni masivi in sladka voda ustvarili pogoje za razcvet življenja v razmeroma kratkem času – manj kot 600 milijonov let po nastanku planeta,“ pravi.
Morda je življenje na Zemlji vzklilo veliko prej, kot smo mislili
Dokazi o prisotnosti sladke vode tako globoko v notranjosti Zemlje izpodbijajo obstoječo teorijo, da je bila Zemlja pred štirimi milijardami let popolnoma prekrita z oceanom, v katerem je vzklilo življenje.
Naš planet naj bi bil star približno 4,5 milijarde let, najstarejši fosili pa so stari približno 3,5 milijarde let. To ne pomeni nujno, da pred tem časom ni obstajalo življenje, vendar neposrednih dokazov še nismo našli. Omenjena raziskava, objavljena v reviji Nature Geoscience, pa kaže, da so se suha zemlja, zaloge sladke vode, vodni krog in morda celo življenje na Zemlji pojavili veliko prej, kot smo mislili.
Prav tako raziskava tudi krepi teorijo o “hladni zgodnji Zemlji”, ki jo je opisal geolog John Valley z ameriške univerze Wisconsin-Madison.
Ta teorija predvideva, da je bila Zemlja že kmalu po tem, ko so se staljene kamnine strdile v skorjo, dovolj hladna, da je lahko gostila tekočo vodo, oceane in hidrosfero. Po ustaljenih teorijah “vroče zgodnje Zemlje” je namreč hlajenje kamnin, iz katerih je Zemlja nastala, trajalo veliko dlje in onemogočalo obstoj tekoče vode na površju.
Dokazi, vključno s cirkoni, omenjenimi v avstralsko-kitajski raziskavi, pa kažejo, da se je naš planet že v prvih 100 do 200 milijonih let svojega obstoja dovolj ohladil, da je nastala skorja. Para iz ozračja se je kondenzirala in ustvarila oceane. “Ko enkrat vemo, da so oceani obstajali, je zelo smiselno pomisliti, da je tudi življenje obstajalo že tako zgodaj – ko je bil planet star le 200 milijonov let,” je za CNN že leta 2014 ob odkritju, da so cirkoni iz Jack Hills najstarejši znani zemeljski material, dejal Valley.
Bonus video: Ekskluzivno soočenje Roberta Goloba in Janeza Janše
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje