Menu Item
Pred nami sta najkrajši dan in najdaljša noč. Od zimskega solsticija dalje se začne dan spet daljšati in sonce počasi spet dobiva svojo moč.
Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Takrat vstopimo v nov cikel, skupaj z naravo in Zemljo. V tem letu se bo zimski solsticij zgodil 21. decembra 2022. Od zimskega solsticija dalje se začne dan daljšati.
Keltski praznik na dan solsticija se imenuje Yule oz. Jul, kar v norveškem jeziku pomeni krog oz. kolo. Kelti so verjeli, da se kolo življenja takrat za trenutek ustavi, saj se en cikel konča, nov cikel sonca pa začne. To je naravno novo leto, čas, ko si lahko postavimo nove cilje. Na ta dan so predniki častili sonce. Po Sloveniji so včasih kurili zimske kresove, se poklonili soncu in se družili ob obredih.
Kaj početi na ta dan?
Zimski solsticij označuje začetek potovanja proti daljšim dnevom. Zaradi tega je to čas praznovanja, ko se veselimo vrnitve svetlobe. Prižiganje sveč in postavljanje novih ciljev sta odličen način počastitve tega prehoda, prav tako miren sprehod v naravi.
Če vam ni do izvajanja posebnih ritualov, lahko ta čas vseeno počastite tako, da izključite obvestila na svojem telefonu in si vzamete nekaj časa samo zase.
Lahko si prižgete sproščujočo glasbo ali naredite nekaj, kar vas pomirja. Vzemite si čas, da globoko razmislite o sebi, svoji preteklosti in tem, kaj si želite v prihodnosti.
Kako so zimski solsticij praznovali naši predniki?
Praznovanje zimskega solsticija sega v predkrščanski čas, ko so številna naravna ljudstva častila sonce kot najpomembnejšo zvezdo v našem osončju, saj so se zavedala, da brez njegove svetlobe in toplote ni življenja. Ko se mlado sonce šele rodi, mu je treba pomagati, zato so naši slovenski predniki v tem času kurili kresove. Poleg kurjenja ognja in kresovanja, ki je simboliziralo moč sonca, so na ta dan plesali, pletli venčke iz lobodike in izdelovali praznične jedi in pijačo. V nekaterih slovenskih krajih so pripravljali pijačo, ki se ji je reklo “ciber”, to je bila pijača iz suhih hrastovih listov.
Ob zimskem kresu so imele vse hiše ob ognjišču obešeno zimzeleno vejo. Bela omela je bila sveta zel, zato so jo ob zimskem kresu obesili v vsaki hiši. Tam je visela vse do naslednjega zimskega kresa, ko jo je zamenjala sveža veja. Bela omela je edina zimzelena rastlina, ki raste iz drevesa in zato nima neposrednega stika z zemljo, ki jo hrani. To je imelo močen simbolni pomen – njeni listi pripadajo zemlji, bele svetlikajoče jagode pa nebu, kjer prebiva prasila, ki je ustvarila vse, kar obstaja.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!