Znanstveniki menijo, da vedo, zakaj ženske povprečno živijo dlje od moških

Že od 18. stoletja je znano, da ženske živijo dlje – gre namreč za vzorec, ki je dosleden skoraj v vseh državah in zgodovinskih obdobjih.

Trenutno je po podatkih Our World in Data povprečna svetovna življenjska doba pri ženskah 73,8 leta, pri moških pa 68,4 leta.

Čeprav se številke skozi čas spreminjajo, imajo ženske ob smrti vedno višjo povprečno starost.

V Sloveniji na primer je po podatkih Statističnega urada leta 2024 povprečna starost umrlih moških bila 75,7 leta, žensk pa 82,7 leta.

Glavni razlog za ta zanimivi pojav se je dolgo izmikal znanosti, zdaj pa mednarodna skupina raziskovalcev trdi, da so končno razjasnili uganko.

Ugotavljajo, da gre predvsem – čeprav ne izključno – za pojav, ki ga imenujejo "teorija heterogametičnega spola".

"Kriv" je moški spolni kromosom

To se nanaša na razliko v kromosomski sliki med moškimi in ženskami.

Še iz šole verjetno veste, da sta kromosomska para, ki določata spol, pri moških in ženskah različna.

Moški imajo v celicah par, ki ga sestavljata kromosoma X in Y, ženske pa kromosomski par dveh kromosomov X.

Kombinacija dveh različnih kromosomov pa po mnenju raziskovalcev moške postavlja v slabši položaj.

Moški veljajo za heterogametični spol, ker njuni spolni kromosomi niso enaki – imajo en X in en Y. To pa jih postavlja v slabši položaj v primerjavi z ženskami, ki imajo dva X kromosoma.

Dva X kromosoma pri samicah nudita zaščito pred škodljivimi mutacijami. Če je eden od njiju okvarjen, lahko zdravi kromosom kompenzira to okvaro.

Moški pa zaradi kombinacije dveh različnih spolnih kromosomov nimajo tega “rezervnega” mehanizma.

To pomeni, da pri njih obstaja večje tveganje, da se bodo škodljive mutacije tudi izrazile.

Zato so bolj dovzetni za škodljive genske mutacije in bolezni – ter posledično v povprečju umirajo prej.

"Preprosto povedano, bolje je imeti dve kopiji istih genov kot eno," je za Daily Mail pojasnila soavtorica dr. Johanna Stärk.

Vplivata tudi "opaznost" in skrb za potomce

Vendar pa to ne pomeni, da je heterogametični spol edini razlog za povprečno daljšo življenjsko dobo žensk, so poudarili raziskovalci in pokazali tudi na druge dejavnike.

Ena od njih je spolna selekcija.

V živalskem svetu so pogosto samci tisti, ki so bolj opazni. Pogosteje namreč razvijejo očitne lastnosti, kot so večja telesna velikost, barvito perje ali orožje (na primer rogovi, rogovje).

S temi pritegnejo samice in premagajo tekmece. A te lastnosti zahtevajo veliko energije in povečujejo tveganje za krajšo življenjsko dobo.

Drugi dejavnik bi lahko bila starševska skrb. Spol, ki več vlaga v vzgojo mladičev, praviloma živi dlje.

Pri sesalcih to večinoma velja za samice, ki so evolucijsko razvile daljšo življenjsko dobo, da bi zagotovile preživetje potomcev.

Drugi dejavniki, kot so plenilci, patogeni ali podnebne razmere, so se izkazali za manj pomembne – tudi v živalskih vrtovih, kjer teh pritiskov skorajda ni, so razlike v življenjski dobi vztrajale.

Skupna ugotovitev, objavljena v reviji Science Advances, je, da so razlike med spoloma v pričakovani življenjski dobi globoko zakoreninjene v genetiki in evoluciji.

Niso le posledica okolja, ampak del naše biološke zgodovine – in najverjetneje bodo vztrajale tudi v prihodnosti.

Ob tem pa eden od sodelujočih pri raziskavi, dr. Fernando Colchero dodaja, da na življenjsko dobo vplivajo tudi družbeni in vedenjski dejavniki, ki v raziskavi niso bili vključeni, a bi prav tako lahko imeli pomembno vlogo.