Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Ameriškim astronomom je uspelo posneti doslej najbolj natančno fotografijo površine Sonca. Takšne fotografije nam lahko pomagajo razumeti in morda napovedovati "vreme" na Soncu, ki lahko močno vpliva tudi na vsakdanje življenje na Zemlji.
Največji teleskop na svetu za opazovanje Sonca je posnel površino naše matične zvezde v doslej nepredstavljivi podrobnosti, poroča CNN.
Podrobni posnetek so naredili s posebnim filtrom teleskopa, postavljenega na havajskem otoku Maui in imenovanega po Daniel K. Inouyeju, nekdanjem senatorju te ameriške otoške zvezne države.
Instrument omogoča, da lahko z njim naredijo doslej najboljšo tridimenzionalno podobo dogajanja na površju Sonca, so znanstveniki zapisali v sporočilu za javnost.
Podrobni posnetek tako razkriva skupino sončnih peg, velikih kot celine na Zemlji, nahajajo pa se blizu središča notranje atmosfere sonca.
Kot če bi z vrha Triglava lahko opazovali las v Murski Soboti
Kako natančne so slike, pove podatek, da en sam piksel (osnova digitalne slike) predstavlja razdaljo 10 kilometrov.
Če pomislimo, da je Sonce od nas oddaljeno 150 milijonov kilometrov, je tolikšna natančnost izjemna.
Za morda lažjo predstavo: to je približno tako natančno, kot če bi z vrha Triglava lahko opazili las, nalepljen na list papirja v Murski Soboti.
Zakaj so takšni posnetki pomembni?
Podrobne slike Sončevega površja so pomemben način, kako lahko znanstveniki preučujejo in napovedujejo potencialno nevarno sončno vreme, je v elektronskem sporočilu zapisal Friedrich Woeger, vodja programa instrumentov pri teleskopu Inouye.
Temne lise na posnetku označujejo območja intenzivne magnetne aktivnosti, kjer se najverjetneje pojavijo sončni izbruhi in koronarni izbruhi mase.
To so velikanski izbruhi energije in mase, ki povzročajo tako imenovane sončne nevihte.
Te lahko dosežejo tudi naš planet in lahko povzročijo različne motnje in celo škodo.
"Sončna nevihta v 19. stoletju je bila po poročilih tako močna, da je povzročila požare na telegrafskih postajah," je dejal Woeger.
Sončni izbruhi so nenadni, siloviti izbruhi energije na površju Sonca. Trajajo lahko od nekaj minut do nekaj ur.
Nastanejo zaradi sprememb v magnetnem polju v aktivnih območjih Sonca, pogosto okoli sončnih peg. V izbruhu se sprostijo ogromne količine elektromagnetnega sevanja (rentgenski žarki, ultravijolična svetloba, radio valovi). Te lahko Zemljo dosežejo v nekaj minutah, povzročijo pa lahko motnje v radijski komunikaciji ali povečano sevanje, ki vpliva na satelite astronavte.
Koronarni izbruh mase je velikanska količina plazme in magnetnega polja, ki se iz Sončeve korone (atmosfere) izstreli v vesolje. Traja lahko od nekaj ur do nekaj dni. Če je takšen izbruh usmerjen proti Zemlji, jo lahko doseže v enem do treh dni. Na našem planetu pa povzroča geomagnetne nevihte, severni sij, pa tudi potencialno škodo satelitom in električnim omrežjem.
"Razumeti moramo fizične sprožilce teh pojavov in kako lahko vplivajo na našo tehnologijo ter na koncu tudi na naša življenja."
Te energetske eksplozije iz sonca lahko vplivajo na Zemljino elektromagnetno polje in povzročijo motnje v ključni infrastrukturi, kot so električna omrežja in komunikacijska omrežja, ki temeljijo na satelitih, je pojasnil.
V novejšem času je bilo več dogodkov, ki so bili posledica sončnih neviht.
Leta 1989 je Geomagnetna nevihta v kanadskem Quebecu (1989) povzročila kolaps električnega omrežja v 90 sekundah. 6 milijonov ljudi je ostalo brez elektrike do 9 ur, nevihta pa je povzročila tudi motnje na ameriških satelitih, vključno z motnjami navigacije.
Leta 2003 so se zgodile tako imenovane Halloween storms (Halloweenske nevihte), ki so ime dobile, ker so se pojavile v času Halloweena. Zaradi teh neviht so se pojavile motnje na satelitih in izpadi GPS signalov. Nekatere satelitske misije so bile zaustavljene.
Zaradi sončne nevihte januraja leta 2005 so za več ur prekinile radijske komunikacije na Arktiki.
Sončev izbruh leta 2017 pa je motil GPS signale in radijske povezave v letalskem prometu.
Sončni teleskop na Havajih je sicer samo en od instrumentov, s katerimi si pomagajo znanstveniki v prizadevanjih za boljše razumevanje Sonca in njegovih nevihtnih vremenskih vzorcev.
Med ostale sodita tudi Solar Orbiter, skupna misija Evropske vesoljske agencije in Nase, izstreljena leta 2020, ki kroži okoli Sonca ter Nasina sonda Parker Solar Probe, prvo plovilo, ki se je naše zvezde tudi "dotaknilo", o čemer smo poročali tudi mi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
