Menu Item
Morda je vzorce na skali, najdene v marsovski dolini, imenovani po balkanski reki, oblikovalo starodavno življenje. Znanstveniki ne skrivajo navdušenja.
Prebivalcem s prostora nekdanje Jugoslavije se morda naslov zdi čuden ali celo zavajajoč, pa ni.
Neretva namreč ni samo reka v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, temveč tudi področje na Marsu, imenovano Neretva Vallis (Dolina Neretva).
V neposredni bližini marsovske Neretve je tudi veliko bolj znan krater, imenovan Jezero, kjer od leta 2020 površino rdečega planeta raziskuje vozilo oziroma rover Perseverance (Vztrajnost). Celotno območje je, tako verjamejo znanstveniki na podlagi dokazov, nekoč prekrivala voda. In voda pomeni življenje. Zato je ena glavnih nalog misije najti dokaze, da je na Marsu nekoč obstajalo ali morda celo še obstaja življenje.
Zakaj ima krater na Marsu ime po bosanskem mestecu?
Krater Jezero, ki ga na Marsu preučuje Nasin rover Vztrajnost, je ime dobil leta 2007, podelila pa mu ga je Mednarodna astronomska zveza. Ta ima pri poimenovanju posebna pravila, ki določajo, da se manjši kraterji v vesolju poimenujejo po katerem koli mestu na svetu, ki ima manj kot 100.000 prebivalcev, piše na Nasini spletni strani. Zveza je takrat krater poimenovala po mestecu Jezero v Bosni in Hercegovini. Ob tem pa so posebno ime dobile tudi suhe rečne doline, po katerih je v krater Jezero nekdaj tekla voda. Suhe doline so dobile ime po rekah Una, Sava, Pliva in Neretva, ki tečejo skozi BiH.
Navdušeni, a previdni
Doslej so že našli nekaj bolj ali manj resnih namigov, da bi življenje na Marsu lahko obstajalo.
Morda najbolj znana ali celo zloglasen namig je bila najdba v meteoritu Alan Hills 84001, ki so ga našli na Antarktiki in je nedvomno prišel z Marsa. Znanstveniki so leta 1996 objavili, da so v njem fosili bakterij. Novica se je kot blisk razširila po svetu in takratni ameriški predsednik Bill Clinton je ob odkritju celo nagovoril narod (in svet). Razprava, ali so mikroskopske sledi res posledica življenja, se od takrat nadaljuje in večina raziskovalcev danes verjame, da so fosilom podobne značilnosti nastale brez sodelovanja življenja. Od takrat so znanstveniki veliko bolj previdni z razglašanjem odkritja življenja izven Zemlje.
Tudi nekatere dosedanje najdbe na Marsu so “sumljivo podobne” dokazom, ki pričajo o prisotnosti ali vsaj veliki verjetnosti, da je pri njihovem nastanku sodelovalo življenje. Tako so prejšnji Marsovi roverji zaznali že mnogo vrste organskih molekul, tokratno odkritje pa je takšno, da znanstveniki ne morejo skrivati navdušenja.
“Odkritje, na katero upaš”
V četrtek, 25. julija, je Nasa objavila, da skala, ki jo je na Marsu v dolini Neretva opazil njen rover Perseverance, vsebuje “nekaj najboljših znakov doslej”, da je na Rdečem planetu morda nekoč obstajalo starodavno mikrobno življenje, poroča revija Science. Kamnina zagotavlja jasne dokaze o vodi, organskih snoveh in kemičnih reakcijah, ki bi lahko zagotovile vir energije, je Laurie Leshin, direktorica Laboratorija za reaktivni pogon (JPL), ki upravlja Perseverance, objavila na omrežju X. “To je nekakšno odkritje, na katero upaš – kjer osupljiva opazovanja povzročijo, da ti srce bije le malo hitreje,” je dodala.
Kot so na svoji spletni strani objavili raziskovalci iz JPL, je “z žilami polna skala pritegnila pozornost znanstvene ekipe Nasinega roverja Perseverance”.
Kamen v obliki puščice je rover s površja pobral 21. julija, ko je raziskoval severni rob doline Neretva, starodavne rečne doline, široke 400 metrov, ki jo je izklesala voda, ki je drla v krater Jezero. Kamen, ki meri dober meter v dolžino in dobrega pol metra v širino, je skupina poimenovala Cheyava Falls (slapovi Cheyava), bil pa je 22. vzorec kamnine po vrsti, ki jih je doslej zbral Perseverance.
Ko so instrumenti na krovu roverja zavrtali v kamen in preučili njegovo sestavo, so ugotovili, da “kamnina kaže kemične podpise in strukture, ki bi jih morda oblikovalo življenje pred milijardami let, ko je bila na tem območju tekoča voda”.
Vendar pa ob tem znanstveniki poudarjajo, da organske molekule, ki so jih našli, lahko nastanejo tudi z nebiološkimi procesi.
“Najbolj zagonetna, zapletena in potencialno pomembna skala”
“Slapovi Cheyava so najbolj zagonetna, zapletena in potencialno pomembna skala, ki jo je Perseverance doslej raziskoval,” je dejal Ken Farley, projektni znanstvenik Perseverancea pri kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech v Pasadeni. “Na eni strani imamo prvo prepričljivo zaznavo organskega materiala – značilne barvite lise, ki kažejo na kemične reakcije, ki bi jih mikrobi lahko uporabili kot vir energije – in jasne dokaze, da je voda, ki je potrebna za življenje, nekoč prešla skozi kamnino. Po drugi strani pa nismo mogli natančno določiti, kako je kamnina nastala in v kolikšni meri so bližnje skale lahko segrele kamen in prispevale k tem značilnostim,” je dodal.
Znanstvena skupina zdaj preučuje še druge mogoče razlage, ki bi pojasnile opažene značilnosti in potrebne bodo še nadaljnje raziskave, ki bodo ugotovile, ali jih je povzročilo starodavno življenje na rdečem planetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!