Velikanski valovi v velikosti desetnadstropnih stavb so včasih veljali za mit, a nekatere raziskave kažejo, da so pravzaprav veliko pogostejši, kot so mislili.
Ti morilski valovi, ki se pojavijo “nenadoma”, so tako siloviti, da lahko povzročijo precejšnjo gmotno škodo.
Ker se je v zadnjih 20 letih potopilo več kot 200 tankerjev in kontejnerskih ladij, strokovnjaki domnevajo, da so jih pogoltnili prav morilski valovi – čeprav naj bi veljalo, da so ti redki in nastanejo le vsakih 10 tisoč let, piše portal LADbible.
O valu, visokem 29 metrov, poročila segajo v leto 1995, ko je nanj naletela križarka Kraljica Elizabeta II. Kapitan Ronald Warwick je srhljive trenutke opisal kot vodni zid. “Videti je bilo, kot da plujemo neposredno proti belim pečinam v Doverju,” je takrat opisal.
Leta 2001 sta 30-metrska volova premagali tudi turistični križarki Bremen in Caledonian Star v južnem Atlantiku. Voda je po pisanju portala razbila vsa okna na plovilih.
Po navedbah znanstvenika Wolfganga Rosenthala z nemškega inštituta Helmholtz Zentrum Hereon sta se incidenta zgodila manj kot tisoč kilometrov stran drug od drugega.
“Na ladji Bremen so izklopili vso elektroniko, ko je plula vzporedno z visokim valom. Posadka pa je najverjetneje imela v mislih le eno – da je to zadnji dan njihovega življenja,” je sklepal. Po njegovi oceni se vsak teden v povprečju potopita dve veliki ladji, a vzroka ne iščejo tako podrobno kot pri letalskih nesrečah. “Preprosto jih pripišejo slabemu vremenu,” je dejal Rosenthal.
So pa te valove podrobneje raziskali v okviru projekta MaxWave, ki so ga zagnali leta 2000. Več kot 20 let so s pomočjo satelitov Evropske vesoljske agencije (Esa) spremljali vsa morja in oceane, pri tem so raziskovalci z raznimi računalniškimi simulacijami skušali najti vzrok za nastanek vodnih velikanov. Projekt se je zaključil konec lanskega leta. Po oceni Rosenthala pa zdaj poznajo nekatere vzroke nastankov tovrstnih valov, a ne vseh, zato bo potrebno še precej raziskav, da bodo ugotovili, zakaj in kako točno nastanejo.
Morilski valovi sicer lahko nastanejo kot posledica naravnih procesov – cikloni in tajfuni spreminjajo atmosferski tlak, te spremembe pa lahko povzročijo resonanco, kar izzove pojav najvišjih vodnih stolpcev na svetu. Lahko se premikajo z veliko hitrostjo, tudi do 180 kilometrov na uro in se dvignejo do neverjetnih višin, v teoriji tudi do 60 metrov. Čeprav tako visokih še niso opazili, piše na portalu Peskiadmin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje