Znanstveniki razkrili, kaj dolžina prstov pove o vas

V zvezi z dolžino prstov ali razmerji v njihovih dolžinah krožijo številni miti, ki te dolžine povezujejo z osebnostnimi lastnostmi, dolžino moškega spolovila, spolno močjo ali boleznimi.

Večina teh mitov je seveda samo mitov.

Zdaj pa so znanstveniki odkrili, da lahko dolžina prstov dejansko razkrije nekatere skrivnosti – med drugim tudi naš atletski potencial, piše portal Mail Online.

Razkrili so preprost trik, s katerim lahko ugotovimo, ali bi uspevali pri vzdržljivostnih športih, kot sta maraton ali daljinsko kolesarjenje.

To izdaja razmerje oziroma relativna razlika v dolžini kazalca in prstanca.

To razmerje imenujejo tudi "2D : 4D" – po oznakah 2D za kazalec, 2. prst (angleško: digit) in 4D za 4. prst, prstanec.

Raziskovalci so analizirali rezultate 22 preteklih študij, ki so vključevale več kot 5.000 udeležencev iz 12 držav.

Ugotovili so, da je nižje razmerje med prstoma – kadar je prstanec daljši od kazalca – biološki kazalnik srčno-dihalne telesne pripravljenosti.

Rezultati kažejo, da lahko posamezniki z daljšim prstancem od kazalca bolje uspevajo pri športih na dolge proge.

"Merjenje in primerjava dolžine prstov se morda zdi nekaj trivialnega, a raziskave kažejo, da gre za preverjeno in biološko utemeljeno metodo za določanje mišične moči – in zdaj tudi vzdržljivosti," je za Mail Online povedala Bethany Gower z univerze Južne Avstralije.

"Naša raziskava je pokazala, da je razmerje med prsti pomembno povezano s toleranco na napor, ki odraža najvišjo intenzivnost vadbe, ki jo nekdo lahko dolgo prenaša, preden postane pretežko, da bi nadaljeval, " je dejala.

"To pomeni, da imajo ljudje z nižjim razmerjem med prsti – torej tisti, katerih prstanec je daljši od kazalca – večje možnosti, da prenesejo višje intenzivnosti vadbe in se bolje odrežejo pri dalj časa trajajočih aktivnostih, kot so maratoni ali daljinsko kolesarjenje."

"To je pomembno odkritje, ki lahko trenerjem in športnim znanstvenikom pomaga prepoznati potencialne talente ali pa rekreativnim športnikom bolje razumeti njihove vzdržljivostne sposobnosti," je še dodala.

Ugotovitve, objavljene v reviji American Journal of Human Biology, podpirajo prejšnje raziskave, ki kažejo, da je daljši prstanec povezan z večjo močjo in telesno pripravljenostjo.

Povezali so ga tudi z izboljšano osredotočenostjo.

Razmerja med dolžinami prstov se oblikujejo že v zgodnjem razvoju v maternici, pojasnjuje profesor Grant Tomkinson z južnoavstralske univerze.

"Plod, ki je v maternici bolj izpostavljen testosteronu, bo imel nižje 2D : 4D razmerje," je dejal.

Zaradi izpostavljenosti testosteronu pa naj bi ta oseba v odrasli dobi imela močnejše telo in organe, ki imajo boljšo sposobnost za prenašanje intenzivnega napora, bila pa naj bi tudi bolj tekmovalna.

Ni vse zlato ...

Vendar naj se tisti z daljšim prstancem ne veselijo prehitro – prstanec, daljši od kazalca, naj bi bil povezan tudi z večjo agresivnostjo, pa tudi s psihopatskimi težnjami, antisocialno osebnostno motnjo in zlorabo opioidov.

Daljši kazalec, na drugi strani, je povezan z manjšo agresivnostjo, nižjim pragom bolečine in večjim tveganjem za debelost, kažejo raziskave.

Nasprotniki: Povezave so neprepričljive

Vendar pa se vsi s tem ne strinjajo povsem in opozarjajo na previdnost pri povezovanju dolžine prstov z značajskimi ali fizičnimi lastnostmi.

Temeljna težava, kot jo pojasnjuje dr. Gareth Richards, psiholog z univerze v Newcastlu, je v tem, da vse temelji na predpostavki, da dolžina prstov zanesljivo kaže na raven hormonov v obdobju pred človekovim rojstvom.

"Dokazi, da to dejansko drži, so precej neprepričljivi," je že povedal za Mail Online.

Tudi profesor James Smoliga, fiziolog z univerze Tufts, meni, da dokazi o povezanosti razmerja 2D : 4D z zgoraj opisanimi lastnostmi niso zanesljivi. Gre za tako imenovani učinek predala z mapami, je povedal za portal.

"Zgodi se, da ljudje opravijo na stotine različnih meritev in pri večini med njimi ni nobenega biološkega vzročno-posledičnega razmerja. A zgolj zaradi naključja se nekaj skoraj zagotovo pokaže kot statistično značilno," je dejal.

"Razlog, da temu pravimo učinek predala, je v tem, da če najdeš statistično značilen rezultat, ga objaviš, če pa ne, ga pospraviš nazaj v predal," je pojasnil.

Zasnoval je eksperiment, s katerim je dokazal, da lahko pride do izmišljenih povezav.

Z rentgenskimi slikami je izmeril dolžino kosti prstov pri več kot 180 osebah ter zabeležil njihov odstotek telesne maščobe in uspešnost pri različnih povsem naključnih igrah.

Ugotovil je, da je razmerje 2D : 4D statistično povezano s sestavo telesne maščobe.

A še močnejša povezava se je pokazala pri tem, kako srečen je posameznik pri naključnem vlečenju poker kart iz kompleta.

Seveda Smoliga ni želel dokazati, da razmerje prstov določa srečo pri kartah, ampak da lahko z dovolj truda razmerje 2D : 4D povežeš s skoraj čimerkoli.

Čeprav je bila statistična povezava enako močna kot mnoge druge, povezane z razmerjem 2D : 4D, je bila tako majhna, da je bolj verjetno posledica naključja kot dejanskega učinka.