Menu Item
S tehniko, ki pomaga raziskovati vesolje, so znanstveniki odkrili nekaj novega o 2.200 let stari napravi iz stare Grčije, ki je računala čas, napovedovala mrke in položaje zvezd.
Leta 1901 so potapljači, iskalci spužev, pri grškem otoku Antikitera našli ostanke stare ladje, v njej pa ostanke naprave z mnogimi obrabljenimi in korodiranimi zobniki.
Arheologi so ugotovili, da gre za izdelek iz stare Grčije, star okoli 2.200 let. Nekaj časa so potrebovali, da so ugotovili, čemu je stvar služila, ob spoznanju pa skoraj “obnemeli od začudenja”. Izkazalo se je, da je bila naprava prefinjen mehanizem za izračunavanje luninih men, sončnih in luninih mrkov in celo gibanja in položajev zvezd, planetov in ozvezdij, znanih starim Grkom. Uporabljali so jo tudi za izračunavanje štiriletnih ciklov za prirejanje antičnih olimpijskih iger. Zato so napravo kasneje poimenovali “najstarejši računalnik na svetu”.
Vse doslej so znanstveniki, ki so preučevali “mehanizem iz Antikitere“, kot ga običajno imenujejo, menili, da naprava pri beleženju časa med drugim sledi koledarskemu letu, natančneje sončnemu letu. To je leto s 365 dnevi in enim prestopnim dnevom vsaka štiri leta. Za ta koledar so namreč vedeli tudi stari Grki, ki so to znanje prevzeli od starih Egipčanov, sami pa so uporabljali lunarnega, ki je manj natančen in ima 354 dni.
Leta 2020 pa je ekipa pod vodstvom neodvisnega raziskovalca Chrisa Budiselica na novo raziskovala kos mehanizma, znanega kot “koledarski krog” ali “obroč”, za katerega so strokovnjaki ugotovili, da je bil namenjen sledenju dni v letu. Ker je bil obroč le delo ohranjen, ni bilo jasno, koliko dnem naj bi sledil. Strokovnjaki so domnevali, da je sledil dnevom po sončnem koledarju, torej 365 oziroma 366 dnevom. Budiseliceva ekipa je uporabila nove rentgenske slike naprave, meritve in matematično analizo ter ugotovila, da mehanizem verjetno ne pokriva celotnega sončnega koledarskega leta, temveč le 354 dni. To pa ustreza lunarnemu koledarju. V svojem mnenju pa je bila ekipa osamljena, čeprav nihče ni dokazal, da nima prav. Večina znanstvene srenje je menila, da so ustvarjalci tako zapletenega mehanizma verjetno uporabljali tudi natančnejši, torej egipčanski oziroma sončev koledar.
Uporabili so tehniko, ki pomaga raziskovati vesolje
Do podobnega rezultata kot Budiseliceva ekipa pa je konec junija letos prišla tudi ekipa iz Univerze v Glasgowu, a z uporabo popolnoma drugačne tehnike. Pri preučevanju mehanizma je uporabila statistično analizo, ki jo sicer uporabljajo v fiziki vesolja za iskanje gravitacijskih valov v šumu signalov, ki prihaja iz vesolja.
Ti valovi z mehanizmom nimajo nobene zveze, je pa metoda, ki olajša njihovo iskanje, pomagala najti verjeten način, kako se deli mehanizma ujemajo med sabo in kako so zelo verjetno videti manjkajoči deli. S tem načinom so škotski raziskovalci prav tako ugotovili, da je obroč imel 354 ali 355 lukenj. “Rezultati skupine iz Glasgowa zagotavljajo sveže dokaze, da je bila ena od komponent mehanizma z Antikitere najverjetneje uporabljena za sledenje grškemu lunarnemu letu,” so raziskovalci zapisali v izjavi za javnost.
Ekipa je bila navdušena nad natančnostjo ustvarjalcev naprave. “Natančnost položaja lukenj je zahtevala zelo natančne merilne tehnike in neverjetno mirno roko pri luknjanju,” je v izjavi zapisal soavtor študije Graham Woan, profesor astrofizike na Univerzi v Glasgowu. “Da smo prilagodili tehnike, ki jih danes uporabljamo za preučevanje vesolja za boljše razumevanje mehanizma, ki je ljudem pomagal spremljati nebo pred skoraj dvema tisočletjema, pa je čudovita simetrija,” je še dodal.
Andrew Thoeni, soavtor raziskave iz leta 2020, je novo raziskavo pohvalil. “Zelo smo veseli, da več znanstvenikov zdaj sprejema in potrjuje naše ugotovitve,” je sporočil portalu Live Science.
Nad raziskavo pa je bil navdušen tudi Diomidis Spinellis, profesor Univerze za ekonomijo in poslovanje v Atenah, ki je prav tako raziskoval mehanizem, vendar ni bil vključen v nobeno od omenjenih raziskav. “Mehanizem iz Antikitere je darilo, ki se kar naprej daje,” je Spinellis zapisal za Live Science v elektronskem sporočilu. “Kljub hudi koroziji in številnim manjkajočim elementom uporaba vedno bolj izpopolnjenih tehnologij in inovativne meddisciplinarne analize še naprej zagotavlja impresiven vpogled v ta izjemni artefakt,” je zapisal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje