Menu Item
Stereotipna predstava, da moški žensk "ne slišijo", je dobila znanstveno potrditev. Moški zvoka resnično ne zaznavajo tako dobro kot ženske.
Raziskava, ki jo je opravila mednarodna skupina znanstvenikov, je pokazala, da imajo moški občutno manj občutljiv sluh kot ženske.
To bi lahko delno pojasnilo, zakaj pogosto “ne slišijo”, da je treba pomiti posodo ali odnesti smeti, poroča Daily Mail.
Znanstveniki so izvedli slušne teste pri 450 posameznikih iz 13 različnih držav, vključno z Ekvadorjem, Anglijo, Gabonom, Južno Afriko in Uzbekistanom.
Preučevali so občutljivost polža (cochlea) v notranjem ušesu in analizirali, kako ta prenaša signale v možgane ob različnih amplitudah in frekvencah zvoka.
Že dolgo je znano, da ljudje na splošno bolje slišimo z desnim ušesom in da se sluh s starostjo običajno slabša. Raziskovalce pa so presenetili rezultati, povezani s spolom. Analiza je namreč pokazala, da ima spol večji vpliv na sluh kot starost.
Moški imajo manj občutljiv zvok
Ženske so imele v povprečju za dva decibela občutljivejši sluh kot moški, in to v vseh proučevanih skupinah. Čeprav se razlika morda zdi majhna, so raziskovalci poudarili, da je statistično pomembna.
Znanstveniki menijo, da bi to lahko bila posledica različnih izpostavljenosti hormonom v obdobju razvoja v maternici ali pa rahlih anatomsko-strukturnih razlik v zgradbi notranjega ušesa, ki obstajajo med spoloma.
Poleg večje občutljivosti sluha so ženske tudi bolje opravile druge slušne teste in prepoznavo govora. To pa kaže na to, da so njihovi možgani učinkovitejši pri obdelavi zvočnih informacij.
Ljudje v mestih slabše zaznavajo nizke frekvence
Ugotovili so tudi, da je drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na sluh, okolje.
Posamezniki, ki živijo v gozdnatih območjih, so imeli najbolj občutljiv sluh, medtem ko so pri tistih, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, zaznali obratno.
Raziskovalci domnevajo, da imajo prebivalci gozdnih območij bolj občutljiv sluh, ker živijo v okolju, polnem živalskih zvokov, in je slušna pozornost eden ključnih dejavnikov za preživetje. Drugi možni vzrok pa bi lahko bila tudi manjša izpostavljenost zvočnemu in drugemu onesnaženju.
Zmanjšana slušna občutljivost pri ljudeh na višjih višinah pa bi lahko bila posledica nižjega zračnega tlaka, zaradi česar se zvok slabše širi, ali pa fizioloških prilagoditev na nižje ravni kisika.
Razlika obstaja tudi med urbanimi in podeželskimi populacijami. Prebivalci mest so imeli sluh bolj prilagojen višjim frekvencam. To bi lahko bila posledica tega, da možgani “filtrirajo” oziroma “izločajo” nizkofrekvenčni hrup, kot je promet.
Dr. Patricia Balaresque, vodja študije z Inštituta za biodiverziteto in okoljske raziskave v Toulousu, je povedala: “Naše ugotovitve postavljajo pod vprašaj dosedanje domneve in poudarjajo pomen upoštevanja tako bioloških kot okoljskih dejavnikov pri preučevanju sluha.”
Razumevanje teh dejavnikov pa bi lahko pomagalo bolje razumeti izgubo sluha in individualne razlike v občutljivosti na hrup, je dodala.
Ugotovitve so bile objavljene v znanstveni reviji Scientific Reports.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!