Znanstveniki ugotovili, kje v telesu čutimo čustva – od strahu do ljubezni

Ste se kdaj vprašali, zakaj vam ob sreči ali veselju postane "toplo pri srcu" ali zakaj ob strahu začutite "metuljčke v trebuhu"?
Znanstveniki so našli dokaze, da se čustva izrazito kažejo na telesu, in to na zelo predvidljiv način!

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences), je razkrila zemljevide telesnih občutkov, povezanih z različnimi čustvi.

V raziskavi je sodelovalo 700 udeležencev iz Finske, Švedske in Tajvana.
Vsi so morali izpolniti spletno anketo o telesnih občutkih ob določenih čustvih, na silhuetah pa označiti, kje občutijo večjo ali manjšo aktivnost oziroma občutljivost med doživljanjem čustva.

Silhuete z označenimi bolj (rumeno – rdeče) in manj (modro) občutljivimi deli telesa ob posameznem čustvu lahko vidite na spodnji fotografiji.

Kako se določena čustva kažejo na telesu?

Znanstveniki so preučevali 14 čustev: jezo, strah, gnus, srečo, žalost, presenečenje, brezčutnost (nevtralno stanje), tesnobo, ljubezen, depresijo, prezir, ponos, sram in zavist.
Ugotovili so, da sreča na primer močno poveča aktivnost po vsem telesu, predvsem v glavi, prsih in rokah. Tako ni čudno, da ob veselju dobesedno "žarimo".

Ljubezen sproža podobno aktivnost kot sreča, še posebej pa je intenzivna v prsih. Tako rek, da ljubezen ogreje srce, ni iz trte izvit.

Jeza močno aktivira prsni koš in roke. To kaže na pripravljenost na fizično reakcijo – boj ali obrambo.

Strah sproža intenzivne občutke v prsih in trebuhu, kar lahko podobno kot pri jezi razložimo z nagonsko pripravo telesa na beg ali boj.

Gnus najbolj občutimo na obrazu in v grlu, kjer se odraža naš telesni odziv na nekaj neprijetnega. Zato se običajno spačimo, včasih pa nas sili celo k bruhanju.
Žalost zmanjša občutke v rokah in nogah, medtem ko je prsni koš v času žalosti bolj občutljiv. To lahko pojasni občutek, da nam nekaj "leži na srcu", ali občutek nemoči, ki jo nekateri občutijo ob intenzivni žalosti.

Depresija zmanjša občutke skoraj po vsem telesu, kar se odraža v občutku utrujenosti, brezvoljnosti in pomanjkanju energije.

Sram močno aktivira obraz in zgornji del telesa, kar sovpada z občutkom rdečice in vročine, ki ju pogosto doživimo v zadregi.

Občutki so univerzalni

Sodelujoči so bili iz različnih kultur, ker je raziskovalce zanimalo, ali kulturno okolje vpliva na telesno zaznavanje čustev.
Izkazalo se je, da ljudje ne glede na okolje in kulturo, v kateri živijo, presenetljivo podobno doživljajo čustva – kar pomeni, da so ti vzorci globoko zakoreninjeni v biologiji človeka.

To pa bi lahko pomagalo pri boljšem razumevanju duševnih motenj, kot sta depresija in anksioznost.

Psihologi in terapevti lahko te ugotovitve uporabijo za razvijanje novih metod zdravljenja, ki temeljijo na telesni zaznavi čustev.

In morda nam ta raziskava lahko pomaga k lažjemu prepoznavanju in obvladovanju čustev, če bomo pozorni na signale, ki nam jih pošilja telo.