Menu Item
Znanstveniki so razvozlali še eno skrivnost najbolj smrdeče rože na svetu.
Tako imenovana mrtvaška roža zaradi svojega močnega vonja po razkrajajočem mesu velja za najbolj smrdeči cvet na svetu.
Da roža zacveti, navadno potrebuje več let, včasih tudi desetletje. Ko pa do cvetenja pride, to traja le nekaj dni. Raziskovalci so zdaj ugotovili, zakaj se pri cvetenju sprosti neprijeten vonj. Ugotovitve so objavili v reviji PNAS Nexus.
“Cvetenje je redko in tudi kratkotrajno, zato imamo za preučevanje teh pojavov na voljo le malo časa,” je pojasnil soavtor študije in profesor bioloških znanosti na kolidžu v Dartmouthu G. Eric Schaller.
Mrtvaško rožo (Amorphophallus titanum) lahko najdemo v deževnih gozdovih zahodnega indonezijskega otoka Sumatra. Poleg svojega vonja je rastlina znana tudi po svojem ogromnem cvetu, ki ga sestavlja skupek cvetov, razporejenih okoli osrednjega stebla. V višino meri tudi več kot 12 metrov.
Vonj: sir, česen, gnila riba, prepotene nogavice in iztrebki
Oster gnilobni vonj ob cvetenju se sprosti zaradi segrevanja cveta, so ugotovili strokovnjaki – v notranjosti je temperatura približno šest stopinj Celzija višja od okoliške. Rastlina ob tem začne v okolico oddajati tudi pravi “koktajl kemikalij”, med drugim dimetil trisulfid, dimetil disulfid, trimetilamin, izovalerinsko kislino, indolom in žveplovo kislino, ki imajo vonj po siru, česnu, gnijoči ribi, prepotenih nogavicah in iztrebkih. Neprijetni vonj privablja muhe in mrhovinarje, ki pomagajo pri opraševanju.
Raziskovalci so pri preučevanju cvetenja 21 let stare mrtvaške rože, ki raste v Dartmouthskem rastlinjaku, ugotovili, da roža oddaja tudi kemikalijo, imenovano putrescin, ki se sprošča pri gnitju mrtvih teles. “Putrescin je bila prej neznana sestavina vonja te rože,” so zapisali v članku.
Obenem so analizirali gene, ki sodelujejo pri nastajanju vonja in termogenezi, torej segrevanju cveta. To jim je pomagalo ugotoviti, kateri geni so se izrazili med cvetenjem in kateri so še posebej aktivni ob sprožanju vonja.
Ugotovili so, da so ob začetku cvetenja bolj aktivni geni, ki sodelujejo pri prenosu in presnovi žveplove kisline, ter geni, ki kodirajo nastajanje beljakovin pri rastlinski termogenezi. Našli so tudi visoke ravni aminokisline, imenovane metionin, ki ima zelo neprijeten vonj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!