Menu Item
Dolgodlake zlato-oranžne miši so nekakšen "test" na poti do oživitve mamuta, ki jo obljublja ameriško podjetje.
Ameriško podjetje Colossal Bioscience, ki je napovedalo, da bo do leta 2028 ponovno “oživila” izumrle mamute (o čemer smo pisali tudi mi), je s pomočjo genskega inženiringa ustvarilo dolgodlake miši (angleško “wooly mice”/”volnate miši”).
Te naj bi predstavljale enega izmed korakov na poti do uresničitve cilja.
Povedano zelo preprosto, dolgodlake miške so ustvarili s pomočjo genov, ki so jih našli v dobro ohranjenih zamrznjenih mamutih, in genov sodobnega azijskega slona, ki je mamutu genetsko najbližji.
S primerjavo teh genov so ugotovili, kateri vplivajo na rast dlake in druge lastnosti, ki so mamutom omogočili prilagoditev na ledenodobno podnebje.
Iz nabora 121 genov so našli 10 takih, ki so povezani z dolžino, debelino, teksturo in barvo dlake, ki so združljivi tudi z geni pri miših.
Mamutovih genov niso vstavili v miške, ampak so spreminjali njihove gene
Vendar pa teh genov niso vstavili v miši, ampak so uporabili nove tehnologije, s katerimi so spremenili genom mišjih jajčec ali zarodkov tako, da so postali bolj podobni mamutovim.
Iz teh jajčec so ustvarili zarodke, ali pa že spremenjene zarodke vstavili v mišje samice in na koncu dobili miške, katerih dlaka je kar trikrat daljša od dlake pri navadnih miših.
Z vplivanjem na gene pa so vplivali tudi na barvo dlake, ki je bolj podobna barvi dlake, s kakršno so bili pokriti starodavni mamuti.
Poleg genov, ki vplivajo na rast dlak, so znanstveniki spremenili tudi gen, povezan s presnovo maščob pri miših, ki je bil prisoten tudi pri mamutih, in bi lahko igral pomembno vlogo pri prilagajanju na mraz.
Seveda vsi poskusi niso bili uspešni, tisti, ki pa so uspeli, so po besedah predstavnikov podjetja “spodbudni”.
“Učinkovitost sprememb se je razlikovala, vendar so bile pri mnogih osebkih vse urejene spremembe 100-odstotno uspešne,” je povedala Beth Shapiro, glavna znanstvena direktorica podjetja Colossal.
Pri miših stvar deluje, kaj pa pri slonih?
“To ne pospešuje projekta (oživitve mamuta; op. p.), vendar predstavlja velik dokaz, da je naš pristop pravilen,” pa je za britanski The Guardian dejal Ben Lamm, soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Colossal.
Vincent Lynch, evolucijski biolog z univerze v Buffalu, ki v raziskavo ni bil vključen, pa opozarja, da učinki sprememb na miših niso povsem jasni, piše portal Live Science.
Tako na primer ni znano, ali dolgodlake miši bolje prenašajo mraz kot običajne, a znanstveniki iz podjetja Colossal pravijo, da bodo to testirali v prihodnjih mesecih.
“Tehnologija, vključena v inženiring dolgodlakih miši, je zelo napredna, a je daleč od tega, kar bo potrebno za doseganje podobnih rezultatov pri slonih, je za Live Science dejal Lynch.
Miši imajo naravno gosto dlako, sloni pa ne. To pa pomeni, da je tehnični izziv za dosego končnega cilja veliko večji.
“Kar morate v resnici storiti, je kup dodatnega urejanja genoma, da bi nekako našli način za povečanje gostote dlake pri slonih,” je pojasnil.
Colossal namreč računa, da bo našel način, kako spremeniti genom azijskega slona tako, da bodo na koncu dobili osebke, ki bodo, kolikor je le mogoče, podobni mamutom.
Svojo stvaritev so znanstveniki opisali v raziskavi, objavljeni na strežniku bioRxive, kjer čaka na recenzije drugih strokovnjakov s tega področja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje