Trije osumljenci so z neplačilom obveznih prispevkov več kot 400 zaposlenih v gradbeništvu oškodovali za več kot dva milijona evrov, kažejo ugotovitve celjskih policistov. Osumljene so ovadili zaradi suma storitve 19 kaznivih dejanj.
Celjski kriminalisti so v obsežni preiskavi ugotovili, da so trije osumljenci več kot 400 zaposlenih v gradbeništvu oškodovali za več kot dva milijona evrov. Po ugotovitvah policistov so trije Slovenci med letoma 2011 in 2019 dlje časa ponavljajoče in sistematično kršili temeljne delavske pravice. Z neplačilom zakonsko predpisanih prispevkov so 423 delavcev zaposlenih v gradbeništvu oškodovali za najmanj 2,1 milijona evrov, so sporočili s Policijske uprave Celje.
Delodajalci so oškodovane delavce, večinoma tujce iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter Severne Makedonije, zaposlovali ter po določenem času prezaposlovali v vedno nove družbe. Te so formalno upravljali tako imenovani slamnati direktorji, ki s poslovanjem niso imeli stika.
Osumljeni so v tem času upravljali 22 gospodarskih družb. Pri tem zavestno in zgolj zaradi koristoljubja niso ravnali po določilih delovnopravne zakonodaje ter zaposlenim delavcem niso izplačevali plač, prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, akontacij dohodnine in odpravnin.
Osumljene odgovorne osebe so celjski policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve 19 kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev. Preiskavo so policisti zaključili konec maja.
“Država utrjuje nadzor nad delavci namesto nad delodajalci”
Na novico so se ostro odzvali v Delavski svetovalnici, ki jo vodi Goran Lukić. “Očitno se država veliko raje posveča utrjevanju nadzora nad temi delavci, ki se jim ne izplačuje plač in socialnih prispevkov, kot pa nad kriminalci delodajalci, ki jim ti isti delavci služijo kot topovska hrana,” je zapisal Lukić.
Na Delavski svetovalnici so pred skoraj dvema letoma na finančno upravo in ministrstvo za pravosodje podali pobudo, v kateri so predlagali, da delavcu omogočijo neposreden vpogled v oddane REK obrazce v sistemu eDavki, ter da oddane REK obrazce dodajo med “verodostojne listine, na podlagi katerih lahko delavec predlaga sodno izvršbo”. Prav tako so na Zavod za zdravstveno zavarovanje poslali javni poziv, naj omogočijo delavkam in delavcem možnost neposrednega vpogleda v plačane prispevke za zdravstveno zavarovanje.
Odziva po dveh letih niso prejeli. Medtem pa, opozarja Lukić, bodo upravne enote po novem zakonu o tujcih na podlagi povezave Registra tujcev z evidencami, ki jih vodi davčni organ, preverjale, ali tujec še vedno izpolnjuje pogoj zadostnih sredstev za preživljanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!