Eksplozija v ljubljanski Rožni dolini, dva delavca huje poškodovana
Dopoldne je na območju Rožne doline v Ljubljani eksplodiralo manjše sredstvo iz obdobja druge svetovne vojne, dva delavca sta huje poškodovana in sta na zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru.
Okoli 11. ure so bili ljubljanski policisti obveščeni o dogodku na območju Rožne doline v Ljubljani, kjer je po prvih obvestilih pri izvajanju del na enem izmed objektov odjeknila eksplozija, v kateri sta bila huje poškodovana moška, ki sta opravljala gradbena dela, so sporočili z ljubljanske policijske uprave.
S kraja sta bila poškodovanca prepeljana v ljubljanski klinični center, njuni življenji pa sta ogroženi.
Vzrok za nastanek eksplozije še ni znan, glede na prve podatke pa bi lahko šlo za eksplozijo neeksplodiranega ubojnega sredstva manjše velikosti iz obdobja druge svetovne vojne. Policisti so kraj zavarovali. Vse okoliščine dogodka so predmet ogleda ter nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo, so še sporočili z ljubljanske policijske uprave.
V UKC Ljubljana so za N1 potrdili, da so sprejeli huje poškodovana moška ter da oba potrebujeta operativne posege. Bralci so nam sporočili, da je bil pok tako glasen, da so ga slišali skozi zaprta okna in vrata.
Na državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so dejali, da s podrobnostmi nesreče niso seznanjeni, saj v takih primerih posreduje policija. O ocenah, koliko neeksplodiranih ubojnih sredstev je še na območju Ljubljane, je težko govoriti. Statistični podatki državne enote o številu intervencij v lanskem letu kažejo, da je bil ljubljanski oddelek drugi najbolj zaseden. Opravili so 144 intervencij in odstranili 927 kosov NUS v skupni teži 1.571 kilogramov.
Na ozemlju Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. A Ljubljana tozadevno ne izstopa, je povedal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Med najdbami neeksplodiranih ubojnih sredstev po Sloveniji je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb, je zapisano na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
[caption id="attachment_7635171" align="aligncenter" width="605"]
A na območju Ljubljane primerjalno gledano ni nobenih posebnosti. Lahko pa se posamezni kosi nahajajo kot ostanki tam, kjer se je zadrževala vojska.
"Nekatere kose, zlasti manjše, večinoma ročne bombe, pa so si ljudje lahko tudi prinesli z območij, kjer je teh ostankov več, nekateri so jih celo zbirali. In ti kosi so zelo razpršeni, lahko jih imajo ljudje v kakšnih kleteh ali so jih skrivali v kakšnih luknjah. In nato se lahko nepričakovano pojavijo pri rekonstrukcijah hiš ali pa predstavljajo težavo, če pride do požara," je za STA orisal Behin.
"Govorimo torej o ročnih, ne pa topovskih ali letalskih granatah," je poudaril Behin. Spomnil je na znana nahajališča slednjih denimo na mariborskem območju in na severnoprimorskem koncu, vzdolž območja soške fronte.
Najpogostejši manjši kosi so tako imenovane paradajzerice, italijanske ofenzivne ročne bombe značilne rdeče-oranžne barve različnih velikosti. Najmanjše tako spominjajo na paradižnik in mnogi najprej niti ne prepoznajo, da gre za bombo. V Sloveniji je že bilo nekaj nesreč zaradi eksplozij takih bomb.
Pod vodstvom uprave za zaščito in reševanje sicer deluje državna enota civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, eden od njenih oddelkov deluje tudi v Ljubljani, a tokrat ni bilo nobene zahteve za njeno aktivacijo, je še dejal Behin.
Po zadnjih objavljenih podatkih na spletni strani uprave je imela enota v letu 2022 na ravni Slovenije 676 intervencij, med katerimi so odkrili ali uničili 6.911 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži 12 ton. Leto pred tem jih je bilo še za dobro tono več, število intervencij pa nekoliko nižje, 654.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje