Menu Item
Pod drobnogledom koprskih policistov sta se znašli dve podjetji, ki sta kršili pravice 24 delavcev, neuradno gre za podjetji Marinblu in Selea. Policija je ovadila dve fizični in pravni osebi. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice zdaj upa na ustrezen sodni epilog, ki bo pokazal: "Ne samo, da se izkoriščanje delavcev ne izplača, ampak je tudi kaznivo dejanje." V podjetju Marinblu vse očitke v ovadbi zavračajo.
Pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Koper Dejan Grandič je predstavil izsledke končane obsežnejše kriminalistične preiskave.
Koprski policisti so predstavili nekaj podrobnosti o preiskavi sumov storitve kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost pri dveh gospodarskih družbah z območja Kopra, ki so jo izvedli na podlagi prijave oškodovanca. Kazensko sta bili ovadeni dve fizični in dve pravni osebi z območja Kopra. “Odgovorna oseba dveh pravnih oseb zavestno ni ravnala po predpisih o pogodbi pri sklenitvi delovnega razmerja, gre za plače in druge socialne prejemke,” je pojasnil Grandič in dodal, da je odgovorna oseba s tem zavestno kršila pravice več kot 20 delavcev.
Po zaključeni preiskavi so kriminalisti na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev je ob denarni kazni predpisana najmanj triletna zaporna kazen, za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa do dveletna zaporna kazen.
Ugotovili so, da odgovorna oseba obeh gospodarskih družb v obdobju zadnjih dveh let zavestno ni ravnala po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku ter letnem dopustu. Drugi ovadeni ji je pomagal pri kršitvah temeljnih pravic delavcev.
Gre za skupno 24 žrtev, policija pa je zadevo začela preiskovati po prijavi enega od oškodovancev. Kazniva dejanja so kriminalisti dokazovali na podlagi izjav oškodovanih oseb, zaslišali pa so tudi osumljene fizične osebe, je pojasnil Grandič.
Za kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev je ob denarni kazni predpisana najmanj triletna zaporna kazen, za kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa največ dvoletna zaporna kazen.
Neuradno naj bi šlo v zadevi za podjetji Marinblu in Selea. Na izkoriščanje delavcev v obeh družbah na Kozini je junija opozorila Delavska svetovalnica. Tamkaj zaposleni – Slovenci in tujci – so delali 12 in več ur dnevno, opisan je bil celo primer 40-urnega neprekinjenega dela. Pri tem so bili ves čas pod nadzorom (kamerami), indijski delavci pa so bili nastanjeni kar v poslovnem obratu. V podjetjih so nato izvedli več inšpekcijskih nadzorov, julija je o tej problematiki razpravljal tudi odbor državnega zbora za delo.
Lukić: Upam na ustrezen sodni epilog
Pred kamere je stopil tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. “Izjemno nas veseli, da je prišlo do epiloga v obliki kazenske ovadbe proti odgovornim osebam,” je povedal Lukić. “Upam, da bo zadeva imela ustrezen sodni epilog. Ter da bo ta delodajalcem pokazal – ne samo, da se ne izplača izkoriščanje delavcev – ampak, da je res kaznivo dejanje. Da ni blef,” je opisal Lukić in dodal, da verjame v ustrezno ukrepanje tožilstva.
“Policija je svoje delo opravila korektno, zdaj pa vsi v velikem pričakovanju čakamo na epilog, to je tisto, kar mene najbolj zanima,” je strnil. “Veseli me, da so (organi op.p) šli v širino. Torej, da ni šlo zgolj za en primer, ampak je šlo za vzorec izkoriščanja, temu pa je zagrožena primerna zaporna kazen,” je dejal. Primer je pokazal, da gre za več delodajalcev, ki si upajo zavestno – kljub sankcijam – kršiti pravice delavcev. “Žal mi je, ker se zdaj pojavlja vprašanje, koliko je zdaj takih podjetij, ki tako še vedno delajo, kje so. Ne bomo se ustavili, ampak bomo nadaljevali svoje delo,” je napovedal sogovornik.
V Delavski svetovalnici vztrajajo, da bi se podjetji morali zapreti. “Še bolj glede na slišano, saj ne gre samo za očitke, ampak za kazenske ovadbe. Gre za materialnopravne dokaze. Marinblu in Selea ne bi smela obstajati,” je prepričan Lukić.
Po njegovih besedah 24 delavcev ni več zaposlenih v omenjenih podjetij.
Direktorica Marinblu zavrnila vse očitke v ovadbi
V podjetju Marinblu pa vse navedbe v ovadbi zavračajo. Kot je povedala direktorica podjetij Marinblu in Selea Rosana Šuštar, kazenske ovadbe do sedaj nista prejela ne ona ne njen sin. Direktorica je ponovno zavrnila obtožbe, da so v podjetju delavce izkoriščali. “Nadure pri nas niso nikoli bile odrejene,” je zatrdila Šuštar in dodala, da imajo vsi njihovi zaposleni v pogodbi določen neenakomeren delovni čas. Kot je dejala, to pomeni, da če je v proizvodnji prišlo do zastoja, je vodja proizvodnje delavce poslal domov ali na počitek. Na delo jih je nato znova poklical, ko je bilo potrebno.
“Ker pa se je kdaj delovni proces zavlekel, smo na ta račun v podjetju v dveh letih zaposlenim izplačali čez 70.000 evrov dodatnih stroškov,” je dejala Šuštar in dodala, da v desetih letih glede neizplačevanja oddelanih ur niso prejeli s strani delavcev nobene pritožbe. Zavrnila je tudi očitke, da so v podjetju ponarejali in prirejali listine.
Glede delavcev iz Indije je Šuštar povedala, da ti v podjetju še vedno delajo, njihova nastanitev v poslovnem obratu pa, da je bila začasna. V podjetju so prav tako odstranili nadzorne kamere, pri vseh inšpekcijskih nadzorih pa naj nadzorniki večjih kršitev ne bi zaznali, je še zatrdila direktorica Marinblu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje