Menu Item
Uvodno poročilo o preiskavi balonarske nesreče na Ljubljanskem barju, v kateri so se 22. januarja poškodovali štirje ljudje, ugotavlja, da je let obeh balonov sprva potekal po načrtu in brez posebnosti, pri spuščanju pa sta oba pilota ugotovila, da se je moč vetra bistveno spremenila.
Poročilo službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo kaže, da sta balona vzletela iz Bistre na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja in se proti vzhodu povzpela na višino okoli 1.200 metrov nadmorske višine.
“Pri spuščanju sta oba pilota ugotovila, da se je moč vetra bistveno spremenila. Po radijski zvezi sta usklajevala pristajanje tako, da sta se pripravila in podala navodila potnikom o verjetnem trdnem pristanku. Pred samim trkom v teren je pilot večjega balona izključil gorilnike in zaprl ventile na plinski inštalaciji. Zaradi močnega trka ob teren so iz nagnjene košare večjega balona izpadle štiri osebe. Ob zmanjšanju teže košare se je balon ponovno dvignil in s košaro trčil v krošnjo drevesa. Po približno 50 metrih se je balon spet spustil tako, da je nagnjeno košaro vlekel do popolne ustavitve, ki je od mesta prvega trka oddaljena približno 250 metrov,” je zapisal glavni preiskovalec Toni Stojčevski.
Košara manjšega balona se je ob pristajanju prevrnila na sprednjo stran in obstala na zaledenelem travnatem terenu, ob tem pa nihče od potnikov ni bil poškodovan.
Na kraju so bile hitro po nesreči prisotne vse reševalne ekipe. Kraj nesreče je bil pred prihodom preiskovalcev zavarovan, prav tako je bila izključena možnost požara ali eksplozije, izhaja iz poročila, ki sta ga danes povzela tudi Delo in Slovenske novice.
Meteorološka služba predvidevala primerne pogoje za letenje
Na podlagi javno dostopnih informacij izhaja, da je meteorološka služba takrat za širše območje Ljubljanskega barja predvidevala primerne pogoje za letenje, a tudi prisotnost posameznih oblakov roda stratokumulus in krajevno prisotnost zmerne turbulence. Napovedan je bil okrepljen veter v osrednjem delu Slovenije.
Na podlagi meritev in posnetkov avtor poročila ocenjuje, da je v času balonarske nesreče na območju Ljubljanskega barja pihal okrepljen zahodni do jugozahodni veter s povprečno hitrostjo okoli 40 kilometrov na uro na 300 metrih nad terenom, na višinah okoli 500 metrov nad terenom pa je bil veter močnejši, čez 50 kilometrov na uro. Na meteorološki postaji Vrhnika je bil zabeležen sunek vetra s hitrostjo do 45 kilometrov na uro. Nadalje poročilo navaja, da je bilo ozračje na večjih višinah zaradi okrepljenega vetra in negativnega temperaturnega gradienta tudi turbulentno.
Uvodno poročilo o preiskavi letalske nesreče vsebuje najosnovnejše podatke o dogodku, vsi podatki pa bodo podani v končnem poročilu, kot je to običajno v preiskavah v zvezi z varnostjo v civilnem letalstvu. Edini cilj takšnih preiskav je preprečevanje nesreč in incidentov v prihodnosti in ne ugotavljanje krivde ali odgovornosti, poudarja avtor poročila.
V nesreči večjega balona so se poškodovali trije državljani Belgije in državljan Slovenije. Kot izhaja iz poročila, je pilot skupaj z družino pripotoval v Slovenijo prav z namenom letenja na območju Ljubljanskega barja. Načrtovano letenje je predhodno usklajeval z lokalnim pilotom toplozračnega balona, s katerim sta se na dan nesreče srečala v zgodnjih jutranjih urah. Manjši balon, v katerem so bili trije potniki, je upravljal mlajši član družine, večjega je upravljal izkušen pilot, v njem pa je bilo pet potnikov.
Pilot je pristojni kontroli letenja najavil načrt leta v formaciji dveh balonov ter v nadaljevanju preveril vremenske podatke. Na prvotni lokaciji načrtovanega vzleta je s pomočjo spuščanja helijevega balončka opravil preizkus vpliva vetra ter se odločil spremeniti načrtovano vzletno mesto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!