Agencija za energijo je razglasila stopnjo zgodnjega opozarjanja za zemeljski plin. Za zdaj dobava zemeljskega plina poteka nemoteno, agencija pa opozarja, da bi lahko v primeru manjšega pretoka iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi. Kdaj in v kakšnem obsegu, za zdaj z gotovostjo še ne more govoriti.
Z jutrišnjim dnem Agencija za energijo – pristojni organ za zagotavljanje zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom, razglaša stopnjo zgodnjega opozarjanja.
Na agenciji so zapisali, da prenos plina do Slovenije trenutno poteka nemoteno, prav tako je nemotena oskrba s plinom v Sloveniji. “Kljub temu agencija z razglasitvijo stopnje zgodnjega opozarjanja obvešča javnost, zlasti odjemalce zemeljskega plina, da bi lahko v prihodnje v primeru nižjega pretoka zemeljskega plina iz Rusije nastopile tudi motnje pri oskrbi z zemeljskim plinom.”
Dodali so, da spremljajo dobave iz javno dostopnih informacij. “Ali bodo motnje nastale in v kakšnem obsegu ali trajanju, v danem trenutku ne moremo z gotovostjo odgovoriti.”
Agencija odjemalce zemeljskega plina poziva k racionalni rabi zemeljskega plina, ob tem pa industrijske odjemalce obvešča, “da lahko, če bodo razmere zahtevale razglasitev višje stopnje krize, nastanejo prekinitve dobave ali zahteve po preklopu na uporabo nadomestnih energentov.”
Dobavitelje in industrijske odjemalce poziva, naj spremljajo dogajanje in stanje na trgu z zemeljskim plinom in razmislijo o alternativnih možnostih. V primeru sprememb bo agencija nemudoma obvestila javnost.
Četrt ure pred objavo opozorila so z Agencije za energijo za N1 sporočili, da pozorno spremljajo aktivnosti, predvsem povezane s popravili plinovoda Severni tok 1, ki bi lahko imela vpliv na prenos plina v Sloveniji, in da ne izključujejo morebitne razglasitve stopnje krize. Zapisali so, da je oskrba s plinom takšna kot v preteklih letih. Poraba se po njihovih opažanjih nenehno spreminja, v poletnih mesecih pa je precej manjša kot v zimskih, saj se takrat porablja za ogrevanje.
Kakšen je vrstni red, če bi se nenadno zmanjšala dobava plina?
Ob tem so dodali, da bi bilo treba, ker Slovenija nima lastnih virov plina in skladišča plina, v primeru stopnje izrednih razmer zmanjševati dobavljene količine plina odjemalcev. 11. člen akta o načrtu za izredne razmere določa, da se naprej omeji dobava tistim odjemalcem, ki imajo možnost prehoda na nadomestno gorivo, kasneje pa tudi drugim odjemalcem.
Vrsti red zmanjševanja oziroma prekinitve je sestavljen tako, da se najprej zagotovi odjem za zaščitene odjemalce, kot so gospodinjstva, zdravstvene ustanove in nekatere socialno skrbstvene ustanove.
“Pri tem je treba poudariti, da se glede dnevne potrebe porabe plina posameznih skupin odjemalcev ter glede na dnevne napovedi dobavljenih količin plina presoja o morebitnem zmanjšanju ali prekinitvi odjema posamezni skupini odjemalcev. Zaradi tega je mogoče le na dnevni osnovi podati oceno, kateri ukrepi bodo imeli vpliv na katero skupino odjemalcev,” so pojasnili na agenciji, kaj bi se zgodilo, če bi se hitro zmanjšala količina plina.
Minister: Pravočasno se moramo pripraviti na ogrevalno sezono
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je pojasnil, da je omenjena stopnja prva od štirih. Dodal je, da so se za podoben korak odločile že vse države, ki mejijo s Slovenijo, ob tem pa tudi deset članic Evropske unije. Po ministrovih besedah so nekatere razglasile še višjo stopnjo.
“Pravočasno se moramo pripraviti na ogrevalno sezono. Vsa Evropa se pripravlja na motnje in nestabilne razmere. Za zdaj so dobave v Sloveniji nemotene in na enaki ravni kot lani. V kratkem ne pričakujemo težav,” je dejal Kumer in pozval industrijo, naj pregledajo alternative plinu.
Rusija je v preteklih tednih že okrnila dobavo prek plinovoda Severni tok za 60 odstotkov, kar se je po njihovih navedbah zgodilo zaradi tehničnih težav, v Berlinu pa trdijo, da gre za politično odločitev. Posledično se nemška skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono polnijo počasneje kot običajno, zaradi česar bi se v največjem gospodarstvu EU lahko kmalu spopadli s pomanjkanjem plina.
Vojna pa vpliva ne zgolj na delovanje plinovoda Severni tok 1, ampak tudi na Severni tok 2. Zaradi vojne se je namreč zaustavil projekt drugega plinovoda na omenjeni trasi, ki sicer še ni začel obratovati. Plin naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. Na začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta, na koncu pa se je zaradi vojne projekt povsem zaustavil in so bili vsi zaposleni odpuščeni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje