Medtem ko se je BDP v 16 članicah EU, med njimi v Sloveniji, in v Švici v koronskem letu 2020 zmanjšal za 6,4 odstotka, se je zasebno premoženje povečalo za 3,9 odstotka, ugotavlja analiza inštituta RFS iz Züricha. V desetletju do 2020 se je zasebno premoženje povečalo za 45 odstotkov, najbolj v Švici in Španiji. V Sloveniji je naraslo za četrtino.
Prvo koronsko leto, ko je svet zajela pandemija in privedla do večmesečnega zaprtja javnega življenja, to pa je imelo velike posledice za gospodarstvo in prebivalstvo, je izrazito odstopalo od dveh desetletij pred tem.
Med letoma 2000 in 2009 je zasebno premoženje v povprečju raslo po 3,5 odstotka letno, BDP pa po 1,9 odstotka, v obdobju med 2010 in 2019 sta bili stopnji pri 3,4 odstotka in 2,4 odstotka.
Medtem pa je predlani razlika med rastjo zasebnega premoženja in BDP narasla na 10,3 odstotne točke. BDP v 17 obravnavanih državah je upadel za 6,4 odstotka, zasebno premoženje pa se je okrepilo za 3,9 odstotka na rekordnih 69.000 milijard evrov.
Kako je raslo zasebno premoženje?
Zasebno premoženje sicer v inštitutu RFS, ki so ga ustanovile Univerza Sankt Gallen, tehnična univerza ETH iz Züricha in svetovalna družba Ernst&Young, opredeljujejo kot seštevek neto finančnega premoženja (finančna sredstva minus finančne obveznosti) in nefinančnega premoženja (na primer nepremičnine).
V obdobju od 2010 do 2020 se je zasebno premoženje povečalo za 45 odstotkov. Najbolj izrazita je bila relativna rast v Švici (101 odstotek oziroma 1938 milijard evrov) in Španiji (98 odstotkov oziroma 2140 milijard evrov), najnižja pa v Italiji (22 odstotkov; 1796 milijard evrov) in na Portugalskem (20 odstotkov; 159 milijard evrov). V Grčiji, ki jo je v tem času prizadela gospodarska in dolžniška kriza, je vrednost zasebnega premoženja upadla za 20 odstotkov oziroma 177 milijard evrov.
Ker z več kot 70 odstotki daleč največji del zasebnega premoženja odpade na Nemčijo (16.400 milijard evrov), Francijo (12.600 milijard evrov) ter Združeno kraljestvo in Italijo (v obeh 10.000 milijard evrov), je v teh državah v absolutnih številkah velika tudi rast premoženja v desetletju do 2020. V Nemčiji je rast znašala 5654 milijard evrov, v Združenem kraljestvu 3409 milijard evrov in v Franciji 3318 milijard evrov.
Za koliko se je povečalo zasebno premoženje v Sloveniji?
V Sloveniji se je v tem obdobju zasebno premoženje povečalo za 25 odstotkov oziroma 28 milijard evrov.
Če se zasebno premoženje deli s številom odraslih prebivalcev, je imel leta 2020 povprečni odrasli v 17 analiziranih državah 199.471 evrov zasebnega premoženja. Pri tem izrazito prednjačijo Švicarji (525.557 evrov), sledijo jim Luksemburžani (297.172 evrov) in Nizozemci (278.196 evrov). Na dnu lestvice so medtem Slovaki (62.791 evrov), nad njimi pa Grki (75.771 evrov) in Slovenci (78.427 evrov).
Najpremožnejših 10 odstotkov gospodinjstev je imelo v analiziranih državah v rokah 51 odstotkov vsega zasebnega premoženja. Koncentracija premoženja v rokah peščice je bolj izrazita v jedrnih državah Evrope, kjer so tudi vrednosti premoženja najvišje.
V Švici in na Nizozemskem sta bila ta deleža pri 64 oz. 63 odstotkih, v Avstriji pri 56 odstotkih in v Nemčiji pri 55 odstotkih. Med ne tako bogatimi državami je visoko Portugalska (54 odstotkov). Na dnu lestvice so Grčija in Slovaška (po 41 odstotkov), Italija (43 odstotkov) in Slovenija (44 odstotkov).
Kaj se je dogaja z najbogatejšimi ?
Podobno je pri zgornjem odstotku najpremožnejših. Ti so imeli predlani v 17 državah v lasti 19 odstotkov vsega zasebnega premoženja. V Švici je bil ta delež pri 28 odstotkih, na Nizozemskem pri 27 odstotkih, na Portugalskem, v Avstriji in v Združenem kraljestvu pa pri 23 odstotkih.
V Sloveniji je bil ta delež pri 15 odstotkih, na Finskem pri 14 odstotkih, na Slovaškem in v Italiji pri 12 odstotkih ter v Grčiji pri devetih odstotkih.
Največ milijonarjev je bilo med analiziranimi državami leta 2020 v Nemčiji (nekaj nad 2,95 milijona ali 4,1 odstotka odrasle populacije), v Združenem kraljestvu (2,49 milijona; 4,5 odstotka) in v Franciji (2,47 milijona; 4,4 odstotka). Po deležu milijonarjev med odraslimi je medtem izrazito prednjačila Švica, kjer je nekaj nad 1,03 milijona milijonarjev predstavljalo 14,1 odstotka odraslega prebivalstva.
Slovenija v tej analizi ni omenjena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!