Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal odlok, s katerim od danes od "neprijateljskih" držav, ki so uvedle sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, zahteva plačevanje plina v rubljih. Odlok naj bi prvič "preizkusili" maja, ko zapadejo plačila za aprilske dobave. Putin je sicer dejal, da bodo dolgoročne pogodbe spoštovali. V Geoplinu, ki ima dolgoročno pogodbo z Gazpromom, pravijo, da bi bila sprememba valute plačila, ki bi se zgodila kot enostranska odločitev, zanje nesprejemljiva, za zdaj pa, da plin teče normalno.
Kupci iz 48 držav, ki so zoper Rusijo uvedle sankcije zaradi vojne v Ukrajini (med temi državami so države EU, ZDA, Kanada), bodo morali po včeraj sprejetem odloku Vladimirja Putina plin po novem plačevati v rubljih, poroča Financial Times.
Kupci bodo morali odpreti dva računa pri Gazprombanki, prek katere tečejo plačila: prvega v tuji valuti, drugega v rubljih. Kako bi tekle transakcije, kdo bi nosil stroške, ni povsem jasno. Tuji mediji poročajo, da je cilj Putinovega odloka krepitev rublja, ki si je sicer po padcu v prvih tednih po začetku vojne v Ukrajine zdaj že opomogel do predvojnih ravni.
Putin je nov sistem opisal kot “jasno in transparentno shemo”, če pravila ne bodo spoštovana, bodo to razumeli kot plačilno nesposobnost kupca in sprožili ustrezne postopke, je napovedal v včerajšnjem govoru v Kremlju. Centralni banki, carinski upravi in vladi je dal 10 dni, da implementira nov sistem. Prva plačila se bodo po poročanju FT zgodila v začetku ali sredi maja, ko zapadejo računi za aprilske dobave.
Zahodne države so se na zahtevo Kremlja odzvale z izjavami, da gre za enostranski poseg v pogodbe in da pogojevanje plačevanja v rubljih ni sprejemljivo. Putin je kasneje sicer zatrdil, da bo Rusija spoštovala pogodbe.
Geoplin: Plin teče, plačevanje v rubljih “nesprejemljivo”
Dolgoročno pogodbo z Gazpromom ima tudi Geoplin. Tu so nam v sredo na vprašanja, kaj pravijo o zahtevah ruskega predsednika, dejali, da vpliv morebitne spremembe valute plačila, ki bi se zgodila kot enostranska odločitev zgolj ene od pogodbenih strank, zanje “seveda ni sprejemljiva”. Dodali pa so, da so podrobnosti pogodbenih določil zaupne narave in jih ne morejo razkriti.
“Problematika plačil za nakupe iz Ruske federacije je zagotovo večplastna in se v trenutnih razmerah lahko tudi hitro spremeni. Stanje spremljamo in pripravljamo tudi ustrezne izhodne scenarije,” so še zapisali v odgovoru.
Vsaj do srede popoldne, ko so nam odgovorili, se je sicer pogodba o dobavi zemeljskega plina z Gazpromom izvajala nemoteno – tako količine prejetega plina kot plačila.
V pripravljenosti
Napovedi Putina, da bo zahteval plačila v rubljih, so sprožile kar nekaj preplaha med članicami EU. Nemčija in Avstrija – obe sta močno odvisni od ruskega plina – sta v sredo aktivirali izredni načrt za zagotovitev plinske oskrbe zaradi strahu, da bo Rusija državam Zahoda v aprilu prekinila dobavo plina. Gre za tristopenjski načrt, katerega prvi korak je okrepitev nadzora na oskrbo s plinom, šele v tretji točki pa pride potem do omejevanja oskrbe.
Na našem ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, so nam včeraj povedali, da “budno spremljajo” dogajanje, prav včeraj popoldne so sestankovali z dobavitelji plina. Za Finance pa so nato popoldne dejali še, da “se pridružujejo pozivom k varčevanju z energijo, ni pa nobene potrebe po drastičnemu omejevanju porabe plina, saj so pretoki plina normalni”.
Slovenija ne pristaja na plačilo dobav ruskega plina v rubljih, prav tako ne na izsiljevanje Rusije, je v okviru obiska vlade v južnem delu osrednjeslovenske regije danes povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. “Na plačilo v rubljih ne bomo pristali, prav tako ne na izsiljevanje,” je povedal Vrtovec. (STA)
Kakšen je naš izredni načrt?
Tudi Slovenija ima sicer izredni načrt za primer omejevanja ali prekinitev dobav plina. Na ministrstvu so nam dejali, da Slovenija ravna skladno z načrtom za izredne razmere, ki je objavljen tukaj. Podobno kot v nemškem in avstrijskem primeru načrt predvideva tristopenjsko ukrepanje. Pristojni organ, ki razglasi stopnjo krize in uvaja ukrepe, je Agencija RS za energijo. Ukrepi pa “smejo odjemalce prizadeti le v najmanjši možni meri, ki je potrebna za obvladovanje krize oziroma za zagotovitev zanesljive oskrbe zaščitenih odjemalcev”.
Načrt na prvi stopnji, ki se imenuje stopnja zgodnjega opozarjanja, predvideva preverjanje količin, obveščanje odjemalcev o možnih prekinitvah dobav, poziv industriji k bolj racionalni rabi plina.
Na drugi stopnji gre za stopnjo pripravljenosti, dobavitelji pozovejo pogodbene odjemalce, ki to lahko storijo, k prostovoljnim prekinitvam dobav plina. Velike odjemalce pozovejo k zmanjšanju porabe na minimum. Industrijskim odjemalcem in proizvajalcem električne energije, ki imajo to možnost, priporočijo prehod na nadomestni energent. Operaterji omrežja poročajo Agenciji za energijo o potrebnih količinah.
Na tretji stopnji, stopnji izrednih razmer, dobavitelji prekinejo tiste pogodbe, ki so prekinljive, industriji zapovejo prehod na nadomestni energent, prav tako proizvajalcem električne energije. Distributerji toplote morajo zmanjšati odjem plina na količine, potrebne “za proizvodnjo toplote za gospodinjske odjemalce in osnovne socialne službe, razen izobraževalnih in javnoupravnih služb”. Tu torej dejansko pride do omejevanja dobav plina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje