Evropska komisija, ki je še teden dni nazaj omahovala glede možnosti uvedbe cenovne kapice na plin, danes in jutri v Pragi članicam Evropske unije (EU) predstavlja možnosti, kako bi to vseeno lahko izvedli. Med podpornicami kapice je tudi Slovenija, naša vlada potezo Bruslja namreč vidi kot velik premik. Iz pisma predsednice komisije Ursule von der Leyen članicam EU pa izhaja, da bi vsakršno kapico moralo spremljati odločnejše zmanjševanje porabe.
Evropski voditelji, med njimi tudi premier Robert Golob, v Pragi razpravljajo o tem, ali in kako omejiti podivjane borzne cene plina in električne energije. Kot smo pisali prejšnji teden, je 15 članic – tudi Slovenija – Bruselj pozvalo, naj uvede cenovno kapico na ves uvoženi plin.
Nekatere članice, med njimi Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Danska, so ideji nasprotovale. V medijih je prejšnji teden zakrožil tudi non-paper Evropske komisije, v katerem je ta pojasnila, da bi cenovna kapica omejila ponudbo in porušila notranja tržna razmerja v EU. Je pa predlagala več delnih kapic (na ruski plin, na plin za proizvodnjo elektrike, samo na utekočinjen zemeljski plin – LNG), ki bi jih lahko uvedli in znižali cene.
Trg podvržen špekulacijam
V sredo pa je Evropska komisija članicam EU poslala pismo, v katerem predsednica Ursula von der Leyen odpira vrata ciljni in začasni kapici na nivoju celotne EU. V dopisu navede, da nizozemska borza (TTF), ki je referenčna za evropski trg, ne odseva več realnega stanja. Navaja, da se cene na TTF borzi oblikujejo na podlagi plinovodnega zemeljskega plina, katerega cena pa je letos pod močnim vplivom špekulacij, spodbujenih z ruskimi manipulacijami plinskih dobav Evropi.
Evropa je letos povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), za katerega pa zaradi navezave na TTF po oceni von der Leyen Evropejci plačujemo več kot Azijci ali Američani. Zato po njenem mnenju TTF ne bi več smel biti reprezentativen za ceno vsega uvoženega plina. Dokler komisija ne oblikuje ločenega LNG indeksa, ki bi služil kot referenca za določanje cene uvoženega LNG plina, von der Leyen predlaga omejitev cene na TTF.
Vzporedno se je von der Leyen zavzela za sklepanje dolgoročnih pogodb z “zanesljivimi partnerji”, pri čemer je izpostavila Norveško. Omenila je možnost skupne evropske platforme za kupovanje plina. Ta ideja je v zraku vse od lanskega leta, ko so cene plina začele naraščati, a je bila letos postavljena na stranski tir, po tem ko so ji nasprotovali Nemci. Ti so zdaj mehanizem podprli, a vztrajajo, da mora biti sodelovanje posamezne članice na prostovoljni bazi.
S kapico pride varčevanje
Von der Leyen pa v pismu opozarja, da bi vzporedno s kapico morali sprejeti strožje ukrepe zmanjševanja porabe plina in okrepiti solidarnost med državami EU. Kot že omenjeno, bi cenovna kapica verjetno dodatno porušila razmerje med že zdaj premajhno ponudbo plina in povpraševanjem, ki bi se ob nižji ceni povečalo.
Trenutno je v veljavi julija sprejeta zaveza članic, da bodo porabo do konca marca zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let. Slovenija mora prihraniti približno 150 kubičnih metrov plina.
Pismo Evropske komisije članicam EU:
🚨 @vonderleyen's letter to the 27 member states on gas price cap options is out there 🚨 pic.twitter.com/iBAoYYzl5K
— Anna Hubert 🇪🇺 (@AnnaHbrt) October 5, 2022
Postopna omejitev cen
Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v sredo v pogovoru za Odmeve na RTV Slovenija potezo komisije, ki odpira razpravo o kapici, označil kot zelo pomemben premik in izrazil prepričanje, da bo cenovna kapica v EU tudi uvedena – ni pa še jasno, kako. Dejal je, da bi EU lahko najprej uvedla kapico na ruski plin, približno teden dni kasneje pa bi uvedli kapico na ostali plinovodni plin. Sledila bi kapica na utekočinjeni zemeljski plin, s tem pa bi omejili cene vsega uvoženega plina.
Premier Golob pa je danes pred srečanjem v Pragi opozoril, da je bila zadnje dni debata okrog kapice poenostavljena. “Niso vse kapice na ceno plina enake, vse je odvisno od tega, kam jo postaviš. Danes bomo govorili o tem, ali vsi enako razumemo predloge,” je povedal. Kapica je tudi po njegovem mnenju pot v pravo smer, poudaril pa je, da je pomembno, da pride do enotne evropske rešitve.
Evropski voditelji bodo ukrepe potrjevali 22. oktobra.
Golob je sicer poudaril, da bo vlada pomagala slovenskemu gospodarstvu. “Najavili smo ukrepe v višini 5 milijard evrov za blažitev visokih cen elektrike in plina. Slovenska vlada bo naredila vse, da omeji inflacijo pod 10 odstotkov prek zime, ter hkrati poskrbi, da bodo pogoji za slovensko gospodarstvo konkurenčni tistim drugje po Evropi,” je dejal.
Tudi evropski poslanci za kapico
K uvedbi “primerne kapice” je Bruselj pozval tudi Evropski parlament, ki se zavzema za kapico na plinovodni plin, primarno na tistega iz Rusije. Poudarja tudi pomen krepitve skupnih nakupov plina, saj bi po njihovi oceni to povečalo pogajalsko moč evropskih kupcev in znižalo ceno uvoženega plina.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje