Vlada je prejšnji četrtek sprejela uredbo, s katero uvaja podlago za zaseg morebitnega premoženja ruskih oligarhov in drugih sankcioniranih Rusov pri nas. A do včeraj zvečer na zunanjem ministrstvu, ki mu morajo pristojne institucije poročati o morebitnih zasegih, niso imeli informacij, da bi se kakšen že zgodil. Jahto ruskega milijarderja, ki je novembra lani plula v slovenskem morju, so pred dnevi zasegli Italijani.
Evropska unija (EU) po ruski invaziji na Ukrajino hitro širi seznam sankcioniranih Rusov, ki podpirajo režim Vladimirja Putina. EU jih kaznuje z zamrzovanjem premoženja, ki ga imajo na območju EU, in prepovedjo potovanj. A medtem ko so nekatere evropske države prve zasege jaht naredile že na začetku marca, je naša vlada sledila kasneje.
Prejšnji četrtek je sprejela uredbo, v kateri določa, da za izvajanje finančnih omejevalnih ukrepov EU skrbijo banke, upravljalci skladov, borza, zavarovalnice, Finančna uprava RS (Furs). Te institucije morajo pregledati, ali imajo osebe s seznama pri nas kakšno nepremičnino, bančni račun, denar v skladih, delež v podjetju, plovilo. Kot organe, ki nadzirajo uveljavljanje finančnih omejitev, je določila Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). Vsi našteti morajo o morebitni zamrznitvi sredstev ali gospodarskih virov poročati zunanjemu ministrstvu. Uredba določa tudi kazni za institucijo, ki o premoženju ne bi poročala in ga zamrznila.
Na ministrstvu za zunanje zadeve pravijo, da trenutno še nimajo informacij, da bi bila v zvezi z najnovejšimi omejevalnimi ukrepi proti Rusiji kakšna sredstva ali gospodarski viri zamrznjeni. “Pristojne organe smo sicer pozvali, da o sprejetih ukrepih redno in sproti obveščajo ministrstvo,” so zapisali v odgovoru.
Furs pregleduje plovila
Na Fursu pravijo, da zbirajo podatke o statusu plovil in izpolnjevanje pogojev za začasni uvoz. Ali je v Sloveniji kakšno plovilo v lasti sankcioniranih, niso pojasnili. Dodali so še, da ostalih podrobnosti za zdaj ne morejo sporočati.
V Sberbanki, ki je bila do nedavnega v ruski lasti, zdaj pa je njena lastnica NLB, so nam dejali, da uredbo izvajajo, da podatki o morebitnem premoženju ruskih oligarhov predstavljajo poslovno skrivnost in jih zato ne razkrivajo. Kot pravijo v Banki Slovenije, morajo sicer banke, če bi odkrile kakšen primer, sankcioniranim osebam zamrzniti sredstva in gospodarske vire, poleg tega zanje ne bi smele več izvajati finančnih storitev.
Seznam se bo še podaljšal
Evropska unija (EU) v zadnjih tednih hitro širi seznam sankcioniranih ljudi in podjetij, ki so blizu Vladimirju Putinu. Seznam je bil ustvarjen že leta 2014, po ruski aneksiji Krima, zdaj pa dodajajo nova imena. Zamrznitev sredstev in prepoved potovanj trenutno veljata za 862 ljudi in 53 subjektov. Med njimi so poslanci dume, člani Sveta Ruske federacije, ki so omogočili oziroma podprli rusko agresijo v Ukrajini ter tudi nekaj deset tako imenovanih ruskih oligarhov, poslovnežev, ki so vsaj del svojih imperijev ustvarili zaradi bližnjih odnosov z Vladimirjem Putinom. EU trdi, da dejanja sankcioniranih “ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine”. Sankcije so bile nazadnje podaljšane do 15. septembra 2022. Včeraj je EU sprejela nov, četrti sveženj sankcij, s katerim bo dodatno razširila tudi ta seznam. Na njem bo po novem tudi znani lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič.
Jahte kot simbol pritiska
Največ premoženja naj bi imeli ruski oligarhi, lastniki in direktorji velikih ruskih podjetij, ki jih EU povezuje s Putinom. Več evropskih držav jim je v zadnjih tednih že zaseglo nekaj premoženja. Največje pozornosti so deležne njihove luksuzne jahte. Če so bile te do nedavnega zaščitni znak bajnega bogastva, so zdaj postale simbol zahodnega pritiska na Putinov gospodarski krog. Jahte so že zasegle Španija, Italija, Nemčija, Francija.
Italijani so na primer pretekli konec tedna zasegli jahto v lasti Andreja Melničenka, ki je (kot kaže fotografija zgoraj) še novembra plula v slovenskem morju. Nemški cariniki so že na začetku marca zasegli jahto Dilbar v lasti ruskega jeklarskega magnata Ališera Usmanova, Francozi pa jahto šefa naftnega giganta Rosnefta Igorja Sočina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje