Zaživela je spletna stran, na kateri lahko potrošniki primerjamo cene 20 živilskih izdelkov v šestih slovenskih trgovinah ter na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Gre za enega od vladnih ukrepov za blažitev draginje.
V okviru vladnih ukrepov za naslovitev draginje je danes zaživela spletna stran, ki potrošnikom ponuja primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki. Podrobnosti je predstavila kmetijska ministrica Irena Šinko. “O višanju cen hrane želimo potrošnike seznaniti, in sicer tako, da bodo lahko primerjali posamezne proizvode med različnimi trgovci, pa tudi po poreklu in kakovosti teh proizvodov. Cena tako ne bo edini parameter, ki ga bodo lahko primerjali,” je dejala Šinko.
Primerjalnik cen deluje na tej povezavi (Naša super hrana).
Kot je povedala, ima vlada tri cilje. Prvi je pomagati gospodinjstvom, ki jih težijo višje cene hrane in se jim zmanjšuje kupna moč zaradi inflacije, drugi je preskrba s hrano za celotno prebivalstvo, tretji pa porazdelitev bremena draginje po celotni verigi. Poleg cene bo mogoče spremljati tudi kakovost in poreklo izdelka. V košarico izdelkov za popis cen je vlada uvrstila 15 skupin osnovnih živil – pšenično belo moko, beli kruh in testenine, goveje in svinjske zrezke ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Na spletni strani lahko primerjate cene pri šestih največjih trgovcih: Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin. Trije trgovci so že dali soglasje, od ostalih ga ministrica Šinko pričakuje v kratkem.
Poleg omenjenih 15 skupin, ki jih bodo spremljali ves čas trajanja projekta (do konca marca 2023), bodo občasno spremljali še cene dodatnih petih izdelkov. Izbrali jih bodo glede na sezonsko ponudbo oziroma povpraševanje potrošnikov. V prvem popisu so izbrali hruške, papriko, čebulo, paradižnik in bučno olje, je dejala generalna direktorica direktorata za hrano Ana Le Marechal Kolar. Vključujejo akcijske cene, ki so enake za vse kupce, ne pa tudi akcij, ki jih lahko uveljavijo le tisti, ki imajo kartice zvestobe in podobno. V prvem pregledu so popisali 184 izdelkov. Aktualne cene v Sloveniji bodo objavljali vsakih 14 dni, spremljajo jih v večjih trgovskih centrih v Ljubljani.
Tudi primerjava s tujino
V tem času bo trikrat izveden tudi popis cen izbranih živil v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, in sicer v trgovinah, ki so od meje oddaljene največ 50 kilometrov. Prvič so to že storili 13. septembra. V tujini so v primerjavo vključene trgovine Lidl, Spar, Billa, Conad in Konzum.
Z javno objavo cen osnovne košarice živil pri posameznih trgovcih naj bi trgovce odvrnili od preveč izrazitih podražitev. Če ta “mehka regulacija” ne bo dovolj, bo vlada sama regulirala cene na podlagi zakona o kontroli cen, je napovedala ministrica. Za ublažitev draginje je sektorju kmetijstva in ribištva vlada sicer že namenila 22 milijonov evrov, je povedala Šinko. Kaj pa če bi trgovci izkoristili primerjalnik in med seboj uskladili cene? “Če bomo ugotovili, da so se kartelno dogovarjali, je to stvar za prijavo na Agencijo za varstvo konkurence, ki mora to preveriti,” je odgovorila ministrica.
V spodnji preglednici so opisani izdelki, vključeni v primerjalnik:
Javno naročilo za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen košarice 15 osnovnih živilskih skupin pri različnih trgovcih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 18. julija. Na razpis so prispele tri ponudbe, izbrano je bilo ljubljansko podjetje April 8, ki je oddalo ponudbo v vrednosti nekaj več kot 47.000 evrov. Za spremljanje cen dodatnih petih izdelkov so nato podpisali aneks za 11.000 evrov.
Spremljanje cen je steklo na začetku septembra in bo trajalo do konca marca 2023.
Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne cene, je ocenil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Menil je, da bi moralo biti na embalaži izdelka navedeno, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi. “Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo – postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov,” je sporočil Žveglič. (STA)
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje