Delodajalci zagovorniku načela enakosti očitajo, da ogroža izplačilo božičnice

Gospodarstvo 03. Dec. 202107:56 > 08:551 komentar
Delite:
Miha Lobnik
Foto: Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik (Vir: Borut Živulović/BOBO)

Delodajalske organizacije nočejo pristati na stališče, ki ga imata glede izplačila božičnice zagovornik načela enakosti in upravno sodišče. Čeprav je to stališče jasno, zdaj delodajalci skupaj s sindikati prosijo zagovornika za sestanek o tem, ali božičnice res ni mogoče vezati na delavčevo prisotnost.

Pet delodajalskih organizacij in sedem sindikalnih central je prejšnji petek pozvalo zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, naj se sestane z njimi. Z njim se želijo pogovarjati o pogojih za izplačilo poslovne uspešnosti, ki jo večina ljudi pozna po imenu božičnica oziroma 13. plača.

Različni primeri odrekanja božičnice odsotnim

Zagovornik je v zadnjih dveh letih sprejel sedem odločb o povezovanju izplačila božičnice ali višine božičnice z odsotnostjo zaradi bolniškega staleža, porodniškega dopusta ali starševskega dopusta. Odločbe so vezane na posamezna podjetja. V vseh primerih je zagovornik presodil, da takšno pogojevanje pomeni posredno diskriminacijo. O primeru proizvajalca hišnih aparatov BSH je odločalo tudi upravno sodišče. V celoti je pritrdilo zagovornikovi odločitvi in utemeljitvi. To sodbo zdaj obravnava vrhovno sodišče, pravijo predstavniki delodajalcev in sindikatov.

V spodnji galeriji so predstavljeni različni načini pogojevanja izplačila božičnice oziroma višine izplačila, o katerih je odločal zagovornik.

“Podjetja imajo dilemo, ali božičnico izplačati”

Poziv, ki so ga prejšnji petek poslali delodajalske organizacije in sindikati, je skoraj enak pozivu za srečanje, ki so ga septembra zagovorniku poslale delodajalske organizacije same, torej brez podpisov vodij sindikalnih central. Razlika med pozivoma je v tem, da so delodajalci v pozivu predlagali samo, da zagovorniku prestavijo svoje argumente. V pozivu, ki so ga podpisali tudi sindikati, pa je zapisano tudi, da želijo slišati zagovornikovo mnenje. Po naših neuradnih informacijah se zagovornik na nobenega od pozivov še ni odzval.

Zagovornikovo mnenje je sicer jasno in edina dosedanja sodba o njegovih odločitvah ga potrjuje. Dejstvo pa je, da se delodajalske organizacije s stališčem zagovornika in upravnega sodišča ne strinjajo. “Zagovornik se ne zaveda resnosti problema,” pravi generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole, “Naši člani imajo zaradi njegovih stališč resno dilemo, ali božičnico sploh izplačati.”

Jože Smole
Foto : Generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole (Vir: Žiga Živulović jr./BOBO)

Sindikati podpirajo zagovornika

Ni pa jasno, zakaj so se sindikalne organizacije zdaj pridružile pozivu delodajalcev. Z zveze svobodnih sindikatov so nam na primer pred kratkim odgovorili, da podpirajo stališče zagovornik in sodišča. V sindikalni centrali KS-90 pa celo javno pozivajo podjetja, naj ravnajo v skladu s tem stališčem. Sindikat voznikov avtobusov, ki je del KS-90, je letos prijavil podjetje Arriva, ker je želelo delavcem, ki so bili odsotni več kot 350 ur oziroma več kot 500 ur, odreči polovico oziroma celotno božičnico. Zagovornik je sindikatu pritrdil.

Nagrada za vse ali plačilo za opravljeno delo?

Stališče delodajalskih organizacij je, da je božičnica del plače, ta pa se izplačuje za opravljeno delo. “Delavec v času prisotnosti na delu dosega določene rezultate,” pojasnjujejo v skupnem stališču. “Delovni rezultati, ki jih delavec doseže, posredno ustvarjajo poslovni rezultat.” V času odsotnosti pa delavec ne ustvarja ničesar, utemeljujejo.

Zagovornik pa trdi, da je za izplačilo božičnice bistven ugotovljeni poslovni uspeh družbe. Ta pa se presoja po tem, ali so bili doseženi načrtovani cilji. “Gre za nagrado vsem zaposlenim, pod pogojem, da je družba poslovno uspešna in ne za nagrado posameznemu delavcu, ki bi bila sorazmerna njegovemu prispevku k poslovni uspešnosti družbe,” je pojasnil v več odločbah. To izhaja, pravi zagovornik, iz komentarja k zakonu o delovnih razmerjih in tudi iz pojasnil, ki jih je zagovornik dobil od podjetji.

Za individualen prispevek delavca obstaja drug prejemek

K poslovnemu uspehu družbe prispeva celota različnih dejavnikov in ne samo individualni prispevek delavca, pojasnjuje zagovornik. Če podjetje določi, da je izplačilo poslovne uspešnosti odvisno samo od individualnega prispevka delavca, potem to ni več poslovna uspešnost, ampak individualna uspešnost, ocenjuje zagovornika.

Poleg poslovne uspešnosti namreč v delovnopravnih predpisih obstaja tudi delovna uspešnost. Ta je po zakonu o delovnih razmerjih odvisna od gospodarnosti, kvalitete in obsega opravljanja dela. Res pa je, da se poslovna uspešnost ne upošteva v izračun dohodnine, če ne presega višine povprečne plače v državi (1873 evrov bruto mesečno). To za delovno uspešnost ne velja. Mimogrede, regres je za delavca še ugodnejši, saj zanj tudi socialnih in zdravstvenih prispevkov ni treba plačati.

Ker je za izplačilo božičnice bistveno to, ali je podjetje doseglo poslovne načrte, je diskriminatorno, če jo podjetje odreče delavcem, ki so bili veliko v bolniškem staležu, pravi zagovornik. Ti delavci so potem v slabšem položaju zaradi svojih okoliščin, ki jih ne morejo spremeniti.

PREBERITE ŠE:

Višje delovno sodišče: božičnica je darilo

Delodajalci poudarjajo tudi, da so podjetja od leta 1990 let izplačevala božičnico na podlagi prisotnosti na delovnem mestu. Vedno so se držali tudi pravila, da se morata o tem dogovoriti vodstvo podjetja ter sindikat v podjetju, dodajajo delodajalci. “Po skoraj 30 letih bipartitno usklajenih in dogovorjenih določb so delodajalci soočeni s stališčem zagovornika in upravnega sodišča, da ravnajo diskriminatorno,” so zapisali.

Institut zagovornika enakih možnosti je bil ustanovljen leta 2016. Vendar je upravno sodišče opozorilo, da je višje delovno in socialno sodišče (VDSS) že leta 2010 sprejelo stališče, ki je skladno s sedanjim stališčem zagovornika. VDSS je namreč zapisalo, da poslovna uspešnost predstavlja obdaritev delavca za praznik, torej boniteto za osebe, ki so v delovnem razmerju na dan praznika. “Ni pa to prejemek, ki bi neposredno izhajal iz prispevka delavcev k poslovnim rezultatom,” piše v sodbi.

Komentari

Vaš komentar