Dohodnina: kaj bi dvig olajšave pomenil za plače Slovencev in kaj za proračun

Gospodarstvo 15. Dec. 202106:25 > 09:285 komentarjev
Delite:
plača denar evro varčevanje
Foto: Profimedia

Poslanci danes glasujejo o predlogu novele zakona o dohodnini. Od maja, ko je vlada predlog poslala v državni zbor, je bil največje pozornosti deležen predlog dviga splošne davčne olajšave. Ali bo zakon potrjen, še ni jasno, v zraku so glasovi Desusa. Opozicija predlogu oporeka predvsem, ker je po njihovem skrb vzbujajoče to, da ni dovolj jasnega odgovora na vprašanje, kako bo država nadomestila izpad v davčni blagajni.

Odgovarjamo na nekaj vprašanj v zvezi s predlagano novelo zakona o dohodnini, o kateri bodo danes glasovali poslanci.

Kaj predlaga ministrstvo?

Osrednji predlog je, da bi se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavi vsak zavezanec za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov.

Novela prinaša tudi nekaj drugih novosti. Stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu bi se zmanjšala s 50 na 45 odstotkov.

Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se bo – če bo sprejet – znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se bo znižala obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

Med predlogi so tudi ponovna uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost.

Kaj bi dvig olajšave pomenil za neto plače Slovencev?

Postopno zvišanje olajšave do leta 2025 bi za zavezance pomenilo manjšo odmero dohodnine in s tem višjo neto plačo. Delavec s povprečno plačo bi prihodnje leto dobil 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1.000 evrov več letnega neto prejemka.

Nekaj primerov višine plače in učinkov v prihodnjem letu ter v letu 2025, ko bi ukrep dokončno uveljavili, v spodnji tabeli.

učinek dohodnina
Foto : N1/Aljaž Uršej

Kaj bi dvig olajšave pomenil za proračun?

Po oceni vlade bi zvišanje splošne olajšave v prihodnjem letu zmanjšalo javnofinančne prihodke za 184 milijonov evrov, v letu 2025 pa za 726 milijonov evrov.

Ali bo predlog uspel v DZ?

Medtem ko podpora poslancev SDS, NSi in SMC verjetno ni vprašljiva, ni jasno, kako bodo glasovali poslanci Desusa. Poslanci opozicije na drugi strani spremembam ostro nasprotujejo, saj ocenjujejo, da so nevarne za vzdržnost javnih financ.

Kdaj bi ukrep začel veljati?

Po načrtih vlade naj bi novosti začele veljati že z januarjem, a tudi v primeru današnjega uspeha na glasovanju v DZ ni nujno, da jim bo to uspelo. Še vedno namreč obstaja možnost veta državnega sveta. V tem primeru bi se predlog vrnil na poslanske mize v ponovno glasovanje, za potrditev novele bi koalicija potrebovala absolutno večino, 46 glasov.

Da bi zakon začel veljati z januarjem, bi morali vse to izpeljati do konca leta.

Zakaj dvig olajšave?

Ministrstvo za finance v predlogu zakona o dohodnini zapiše, da se obremenitev dela z dohodnino v Sloveniji že od leta 2005 zmanjšuje, predvsem pri zavezancih v nižjih dohodkovnih razredih, da pa je obdavčitev plač še vedno nad povprečjem držav OECD. Pri tem se naslanja na publikacijo Taxing wages 2020, v kateri je navedeno, da je davčni primež (delež davkov in prispevkov v bruto strošku dela) v Sloveniji 42,9 odstotka, medtem ko je povprečje OECD držav 34,6 odstotka.

Pišejo, da je v Sloveniji tudi velika past brezposelnosti. “Na podlagi podatkov za leto 2019 lahko trdimo, da je v Sloveniji past brezposelnosti pri zaposlenem brez otrok ob prehodu v zaposlitev višja v primerjavi s povprečjem EU. Tako primeroma pri doseženem dohodku v višini 60 odstotkov povprečne plače past brezposelnosti v Sloveniji v letu 2020 znaša 80,1 odstotka, povprečje EU pa je 70,7 odstotka,” navaja ministrstvo in pojasni, “to pomeni, da se neto dohodek v Sloveniji ob zaposlitvi poveča za nekaj manj kot 20 odstotkov, v povprečju na ravni EU pa za več kot 29 odstotkov bruto plače.”

To po mnenju ministrstva “še dodatno nakazuje, da visok davčni primež, skupaj z različnimi kazalniki, ki merijo spodbude za iskanje in ne nazadnje ohranjanje zaposlitve, ustvarjajo visoke delovne nespodbude v Sloveniji”. Če se nekdo zaposli z višjo plačo, se po njihovih navedbah razlika med Slovenijo in povprečjem EU še poveča. “Če se posameznik zaposli in prejme plačo v višini povprečne plače, znaša past brezposelnosti v Sloveniji 73,4 odstotka, medtem ko je povprečje EU 59,7 odstotka.”

Kolikšne plače imamo Slovenci?

Analiza dohodninskih odločb za leto 2019 kaže, da je kar dve petini Slovencev (skupno 663 tisoč) v tistem letu prejemalo plačo v višini do minimalne plače. To je bilo do 10.640 evrov letno ali 890 evrov mesečno bruto plače (neto minimalna plača je bila takrat 667 evrov).

Zavezancev z dohodkom v višini nad minimalno plačo do povprečne plače (od 890 do 1.851 evrov bruto) je bilo 564 tisoč oziroma 36 odstotkov vseh zavezancev.

Zavezancev z bruto dohodki med eno in tremi povprečnimi plačami (od 1.851 do 5.553 evrov bruto) je bilo okrog 320 tisoč ali nekaj več kot 20 odstotkov vseh. Trikratnik povprečne plače je pomenil neto plačo v višini okrog tri tisoč evrov.

Le 1,1 odstotka vseh zavezancev je imelo plačo nad tem zneskom. Kot zanimivost, v najvišjem razredu s plačo nad 10-kratnikom povprečne plače (torej nad 18.500 bruto) je bilo leta 2019 492 Slovencev.

dohodek zavezanci
Foto : N1

Kdo plačuje dohodnino?

Dohodnina je tako imenovani progresivni davek: več dohodka imaš, več dohodnine plačaš. Poleg obdavčitve plač in prejemkov iz dela, ki so leta 2019 prispevali tri četrtine zbrane dohodnine, se ta obračuna še od pokojnin (20 odstotkov) ter različnih drugih dohodkov (nagrad, prenosa premoženjskih pravic in drugega).

Zavezanci so glede na višino obdavčljivega dohodka (prejemki, zmanjšani za splošno olajšavo, dodatno olajšavo, olajšavo za vzdrževane družinske člane ali druge olajšave) razporejeni v enega od petih davčnih razredov. Če bi dvignili olajšavo, kot je predlagano, bi se torej zmanjšala osnova za obdavčitev. V prvem razredu je ta 16-odstotna, v petem 50-odstotna (po predlogu pa bi se v petem zmanjšala na 45 odstotkov).

Dober milijon zavezancev, torej dve tretjini vseh, pade v prvi davčni razred. Ta skupina ustvari slabi dve petini vseh prihodkov, a plača desetino dohodnine. V drugem davčnem razredu je 434 tisoč zavezancev, ki ravno tako ustvarijo dve petini prihodkov, a plačajo 44 odstotkov dohodnine. V tretjem davčnem razredu je porazdeljenih 6 odstotkov vseh zavezancev, ki so plačali nekaj več kot 30 odstotkov dohodnine, v četrtem davčnem razredu pol odstotka zavezancev, ki so plačali nekaj manj kot 7 odstotkov dohodnine, v petem pa je manj kot pol odstotka zavezancev plačalo 9,5 odstotka celotne dohodninske bere za leto 2019.

Koliko dohodnine zberemo in kam gre denar?

Skupno je država leta 2019 pobrala dve milijardi evrov dohodnine.

Del pobranega davka se steka v državni proračun, del pa v proračune občin.

Komentari

Vaš komentar