Sloveniji 2,5 milijarde evropskega denarja, za kaj ga bomo porabili?

Gospodarstvo 01. Jul. 202115:44 > 16:22
Delite:
Ursula von der Leyen
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Evropska komisija daje pozitivno oceno slovenskemu načrtu za okrevanje v vrednosti 2,5 milijarde evrov, je ob obisku Slovenije, ki danes prevzema predsedovanje Svetu EU, povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prvih 231 milijonov naj bi Slovenija dobila konec septembra. V obsežnem dokumentu vlada med drugim načrtuje protipoplavne ukrepe, digitalni preporod javne uprave, cenejša stanovanja ...

V skladu z načrtom, ki ga je danes potrdil Bruselj, bo Slovenija v prihodnjih petih letih dobila 2,5 milijarde (1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil).

Po pozitivni oceni komisije mora dokument potrditi še Evropski svet, ki naj bi to storil v roku meseca dni. Dva meseca kasneje, torej v začetku oktobra, naj bi Slovenija dobila prvih 231 milijonov evrov, saj mehanizem predvideva 13-odstotno predfinanciranje. Nadaljnja plačila bodo izvedena, ko bodo doseženi v načrtu določeni mejniki in cilji.

Kot so nam pojasnili v Evropski komisiji, mehanizem omogoča, da lahko članice naknadno zaprosijo za dodatna posojila. Slovenija naj bi Bruslju že sporočila, da bi se to lahko tudi zgodilo.

Ocena Evropske komisije: Šest tisoč delovnih mest

Evropska komisija ocenjuje, da je slovenski načrt za okrevanje in odpornost dobro pripravljen. “V načrtu je veliko ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti. Med njimi so cenovno dostopnejša stanovanja, tudi najemniška. Tudi dolgotrajna oskrba je eden takih ukrepov. Naložbe na področju turizma, infrastrukture, digitalizacije, poplavno zaščito, vsi ti ukrepi prispevajo k enakomernemu razvoju,” pravijo v Bruslju.

Učinek ukrepov bi lahko bil po njihovi oceni 1,7-odstotno zvišanje BDP do leta 2026 ter šest tisoč delovnih mest. Pri tem v Bruslju poudarjajo, da so lahko njihove ocene učinkov drugačne od ocen same države, saj Evropska komisija izhaja iz drugačnih predpostavk in med drugim pri svojih ocenah upošteva tudi učinke reform drugih držav.

Janez Janša in Ursula von der Leyen
Foto : Borut Živulović/BOBO

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je danes skupaj s premierjem Janezom Janšo v pediatrični kliniki v Ljubljani ogledala zdravstvene projekte, ki bodo financirani v okviru načrta za okrevanje.

Kam bo šel denar?

Načrt podpira strukturne reforme v pokojninskem in zdravstvenem sistemu ter na področju dolgotrajne oskrbe, za izboljšanje poslovnega okolja in krepitev odpornosti trga dela ter reforme v podporo zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi.

Zelenemu prehodu je namenjenih 42,2 odstotka denarja, od tega je:

  • največji posamezni segment namenjen ukrepom za preprečevanje poplav, za katere bo Slovenija dobila 310 milijonov evrov,
  • za nadgradnjo in digitalizacijo železniške infrastrukture namenjenih 292 milijonov evrov (med drugim za povezavo avtobusnega in železniškega javnega prometa),
  • za razvoj in integracijo obnovljivih virov 130 milijonov evrov (načrt predvideva naložbe za izboljšanje učinkovitosti omrežja in tudi možnosti shranjevanja proizvedene električne energije) in
  • za energetsko učinkovitost stavb 86 milijonov evrov.

Digitalizaciji je namenjena dobra petina sredstev (21,4 odstotka). Načrt predvideva:

  • naložbe v elektronsko javno upravo za državljane in podjetja za digitalne storitve na različnih področjih javne uprave (230 milijonov evrov),
  • eZdravje, v okviru katerega so projekti za uporabo IT za komunikacijo z deležniki in bolniki, nadzor kakovosti, s čimer naj bi izboljšali učinkovitost zdravstvenega sistema ter omogočili boljše načrtovanje in izkoriščanje zmogljivosti bolnišnic (83 milijonov evrov),
  • gigabit struktura predvideva širjenje mreže širokopasovnih povezav na področjih, kjer zasebni operaterji nimajo interesa (30 milijonov evrov),
  • spodbude za digitalno preobrazbo podjetij (56,5 milijona evrov).
EU zastave
Foto : Yves Herman/REUTERS

Sloveniji pripada le majhen del denarja iz Evropskega mehanizma za okrevanje, v katerem je za okrevanje po pandemiji na voljo kar 672,5 milijarde evrov (od tega 312,5 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev, 360 milijard pa v obliki posojil).

Podpora zdravstveni in pokojninski reformi

Po navedbah predstavnikov Evropske komisije bo načrt pomembno prispeval k izvedbi ukrepov zdravstvene in pokojninske reforme ter ureditvi področja dolgotrajne oskrbe, za kar skupno namenja 189 milijonov evrov. V zdravstvu bi – poleg že omenjene digitalizacije – med drugim oblikovali neodvisni organ za spremljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, v načrtu navaja vlada.

V načrtu predvideni ukrepi bodo po ugotovitvah Evropske komisije pomembno pripomogli tudi k pokojninski reformi, ki je mora Slovenija v skladu s ciljem Evropske komisije izvesti do konca leta 2024. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in naraščanja izdatkov je namreč ogrožena vzdržnost pokojninske blagajne in s tem nadaljnja dostopnost pokojnin. Evropska komisija se zavzema predvsem za to, da bi “odpravili zakonske vrzeli, med drugim dolgotrajne bolniške odsotnosti pred upokojitvijo, zaradi katerih delavci trg dela zapustijo bistveno prej, kot bi ga sicer”.

Načrt predvideva tudi ukrepe za starejše delavce, vseživljenjsko učenje in finančne spodbude mladim za vstop na trg dela.

Pod budnim očesom Bruslja

Eno od enajstih meril pri ocenjevanju je, da mora načrt vključevati ustrezne mehanizme nadzora in revizije. Pomembno vlogo pri nadzoru porabe evropskih sredstev bo imelo tudi nedavno vzpostavljeno evropsko javno tožilstvo. Tu se v Sloveniji, kot smo že večkrat poročali, zatika. Po tem, ko smo v kolegij Evropskega javnega tožilstva imenovali Jako Brezigarja, Slovenija ostaja edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, kar po besedah evropske glavne tožilke Laure Codruta Kövesi spodkopava zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji.

A v Evropski komisiji zagotavljajo, da so vzpostavili stroge nadzorne mehanizme in da so na to temo v kontaktu s slovenskimi oblastmi. Na vprašanje, ali lahko denimo pri največjem segmentu ukrepov, ki se nanašajo na protipoplavno zaščito, zagotovijo, da denar ne bo šel za netrajnostno “betonizacijo”, so odgovorili, da je bil to eden od projektov, o katerem so veliko razpravljali s slovenskimi oblastmi. “Ne gre za gradnjo protipoplavne infrastrukture, ampak za sonaravno zaščito pred poplavami. Vsi ukrepi morajo izpolnjevati pogoj, da ne povzročajo nobene škode. Lahko vam zagotovimo, da bomo spremljali uresničevanje slovenskega načrta, ne le za to, temveč za vse projekte. Zato imamo podrobno opisane mejnike in cilje. Komisija bo njihovo izpolnjevanje zelo, zelo budno spremljala.”

Komentari

Vaš komentar