Energetski vavčerji: do 150 evrov za 140 tisoč Slovencev

Gospodarstvo 25. Jan. 202218:59 > 19:304 komentarji
Delite:
ogrevanje podražitev
Foto: Profimedia

Energetski vavčerji v višini med 100 in 150 evrov za 140 tisoč Slovencev ter znižanje dajatev na položnici za elektriko za vsa gospodinjstva. Ti ukrepi so po naših informacijah zapisani v predlogu interventnega zakona za blaženje posledic dvigov cen energentov. A kdaj gre predlog na vlado, ni jasno, s tem pa tudi ne, kdaj bodo položnice nižje in kdaj bodo tisti, ki visoke položnice težko plačajo, dobili pomoč države. Bojda se zatika zaradi negotovosti glede pomoči industriji oziroma podjetjem.

Slovenci zelo neenakomerno občutimo naraščajoče cene elektrike in zemeljskega plina na svetovnih borzah – medtem ko jih nekateri sploh ne, vse večji del prebivalstva dobiva višje položnice.

Najslabše so jo do zdaj odnesli odjemalci daljinske toplote na Jesenicah, v Mariboru, na Ptuju, ki se jim je strošek ogrevanja v primerjavi z lani podvojil ali potrojil. Znatno višje položnice lahko februarja pričakujejo tudi prebivalci blokov s skupnimi kotlovnicami na zemeljski plin, saj so upravniki plin za letos zakupovali po tri- ali štirikrat višji ceni.

Vlada do zdaj razen ponovne regulacije kurilnega olja ni ukrepala. Dva tedna nazaj pa so se na koalicijskem sestanku na Brdu dogovorili, da ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca pripravi interventni zakon za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.

Energetski vavčer za ranljive, nižje dajatve za vse

Po naših informacijah naj bi predlog vseboval:

energetske vavčerje: enkratne subvencije, ki jih ministrstvo napoveduje vse od jeseni, naj bi znašale med 100 in 150 evrov. Krog upravičencev naj bi razširili s sprva napovedanih 60 tisoč prejemnikov socialne pomoči na okrog 140 tisoč ranljivih. Kdo vse bi padel v ta krog, še ni znano, poslanec NSi pa je pred kratkim omenjal možnost, da bi bon dobilo tudi okrog 48 tisoč prejemnikov varstvenega dodatka, a trenutno še ni znano, ali so ti navedeni tudi v končnem predlogu.   

oprostitev plačevanja prispevka OVE+SPTE in omrežnine za obračunsko moč, torej ukrep po vzoru tistega na začetku epidemije koronavirusa marca 2020. Za povprečno gospodinjstvo prinaša okrog 15 evrov prihranka na mesečnem računu za elektriko. Kako dolgo bi ukrep veljal, še ni znano.

Spomnimo sicer, da je Agencija RS za energijo z novim letom zvišala omrežnino. Na kritike ministra Vrtovca, ki je dejal, da dvig omrežnine, s katerim naj sam ne bi bil seznanjen, v teh časih ni upravičen, pa se je odzvala z izjavo, da omrežnina ni socialni korektiv.

položnice
Foto : Denis Sadiković/N1

Manj interesa za pomoč podjetjem

Manj gotovosti pa je glede ukrepov za podjetja, ki jih cehovska združenja prav tako zahtevajo že nekaj mesecev. Tudi premier Janez Janša je pred tedni v DZ dejal, da so, kar se tiče energetske krize, problem industrijski odjemalci, da je delovna skupna pripravila nabor ukrepov in da bo vlada odreagirala glede na situacijo. Kot kaže, pa ne v okviru interventnega zakona, ki je v pripravi.

Že prejšnji teden smo na Janšev kabinet naslovili vprašanje, ali morda vidijo potrebo po ukrepanju na področju pomoči gospodarstvu, a odgovora nismo dobili. Danes so nam na ponovno poslano vprašanje odgovorili, da gre za vprašanja v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in jih posredovali njim.

A iz odgovorov ministrstev je zaznati nekaj zmede glede tega, kdo bi predlog pomoči za industrijo sploh moral pripraviti, njihovi sogovorniki na strani gospodarstva pa se bojijo, da konkretnega interesa za pomoč industriji – ni.

Z ministrstva za infrastrukturo so nam odgovorili, da je “pravni okvir za blažitev energetske krize v pripravi in bo v kratkem predstavljen javnosti” – a neuradno v njem ni ukrepov za podjetja. Na ministrstvu za gospodarstvo nam včeraj na vprašanje, ali načrtujejo kakšen ukrep za podjetja, niso odgovorili, neuradno pa je tudi s tega ministrstva slišati, da ne.

Čakajo na zeleno luč Bruslja

V pomoč energetsko intenzivnim panogam, ki trenutne visoke cene najbolj občutijo, naj bi bila uredba, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo. Gre za ukrep pomoči podjetjem iz papirniške, živilske in drugih panog, ki v proizvodnji porabijo veliko energije. Ob rastočih cenah emisijskih kuponov, ki ta podjetja zaradi velike porabe močneje obremenijo, želi Bruselj preprečiti njihovo selitev v države izven EU (in posledično povečanje globalnih emisij).

A tudi ta uredba kljub drugačnim pričakovanjem gospodarstva danes še ni sprejeta. “Predlog uredbe je v prednotifikacijskem postopku pri Evropski komisiji, sprejeta bo lahko po potrditvi in ob upoštevanju rokov poslovnika Vlade Republike Slovenije,” so nam danes povedali na ministrstvu.

Podjetja naj bi iz naslova uredbe prejela skupno okrog 12 milijonov evrov.

Visoki stroški ogrevanja
Foto : Profimedia

Kaj pa znižanje DDV?

Na ministrstvu za finance, ki bdi nad davčno zakonodajo, pa so nam na vprašanje, ali morda oni načrtujejo kakšen predlog znižanje davka na dodano vrednost, ki je pomembna postavka na vseh položnicah, odgovorili, da se bodo ukrepi glede visokih cen energentov usklajevali v okviru vlade.

V nadaljevanju so poudarili, da “visoke cene energentov niso posledica davkov” in da “posredne dajatve nimajo neposrednega vpliva na nižanje cen energentov”. To sicer drži, visoke cene plina in elektrika so v prvi vrsti posledica dogajanj na mednarodnih trgih. A medtem ko na cene energentov Slovenija le stežka vpliva, na davščine, ki predstavljajo dve tretjini računa za elektriko za povprečno gospodinjstvo, lahko. Z njihovim zniževanjem bi država zmanjšala breme za plačnike (seveda pa bi se zmanjšali tudi prilivi v davčno blagajno).

Na ministrstvu za finance menijo, da je za reševanje socialnih vprašanj najučinkovitejše neposredno kritje stroškov, ki so nastali na podlagi povečanja cen energentov.

Komentari

Vaš komentar