Pomembna sodna zmaga za razlaščence, kaj to pomeni zanje in za državo?

Gospodarstvo 14. Sep. 202107:47 > 17:344 komentarji
Delite:
Banka Slovenije
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Slovenija je razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 kršila pravico do sodnega varstva, je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Državi je naložilo, da jim mora zagotoviti pravico do sodnega varstva: po domače, če menijo, da so bili nezakonito razlaščeni, morajo imeti pravico do (pri)tožbe. Poleg tega jim mora povrniti stroške odvetnikov, nekaterim pa tudi odškodnine.

Spomnimo, da je primer bančne sanacije iz leta 2013, v okviru katere je država razlastila več kot 100 tisoč delničarjev in imetnikov obveznic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) pristal, ker pritožniki menijo, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in sojenja v razumnem roku.

Sedem pritožnikov je prve zahteve na ESČP vložilo leta 2014, sodišče je obravnavo začelo novembra 2018. Državno odvetništvo je v imenu države spomladi 2019 odgovorilo na vprašanja sodišča v Strasbourgu glede okoliščin sprejetja izrednih ukrepov, odločb ustavnega sodišča ter zagotavljanja možnosti sodnega varstva. Nato so pritožniki lahko opredelili zahtevek za pravično zadoščenje oziroma denarno odškodnino, država pa je imela možnost vložiti odgovor na njihovo vlogo.

Več o tem, kako je v tem času država reševala problem, da se razlaščenci po izbrisu niso morali pritožiti, na koncu članka.

Kaj pravijo v Strasbourgu?

Danes je strasbourško sodišče naposled odločilo. Med sodniki, ki so odločali v zadevi, je tudi Slovenec Marko Bošnjak, ki je bil pred odhodom v Strasbourg odvetnik v Odvetniški pisarni Čeferin.

Sodišče je razsodilo, da je Slovenija pritožnikom kršila pravico do sodnega varstva. Naslovili so vprašanja, povezana z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije, ter tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so upravičene le banke.

Odločili so, da mora Slovenija:

  • zagotoviti ustrezno sodno varstvo,
  • v treh mesecih od dneva, ko sodba postane pravnomočna, petim tožnikom plačati znesek v višini 3.000 evrov skupaj z morebitnim davkom, ki se lahko zaračuna v povezavi z nepremoženjsko škodo, enemu pa tisoč evrov ter
  • pritožnikom poravnati stroške odvetnikov (z izjemo enega pritožnika, ki ni imel zastopstva).

Banka Slovenije: Odločitev je pričakovana

Sodba je pričakovana, so potezo ESČP za STA komentirali v Banki Slovenije, in dejali, da potrjuje stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.

“V ta namen smo pred časom angažirali neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je pripravila predloge pravnih rešitev vprašanj, ki ostajajo odprta vse od bančne sanacije leta 2013. Njihove predloge smo predstavili politični in širši javnosti,” so še povedali.

Ob tem so navedli, da nadaljujejo aktivnosti v smeri priprave izhodišč predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje in bo skladen z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in evropskim pravnim redom.

Evropsko sodišče za človekove pravice: ESČP
Foto : Profimedia

ESČP državi: Ukrepate takoj, ko bo mogoče

ESČP opozarja tudi, da “kršitev, ki jo je sodišče ugotovilo v tem postopku, zadeva veliko ljudi in podjetij, na tisoče nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic in delnic, zato je nujno, da imajo dostop do pravnih orodij, ki jim omogočajo, da na ta način prerekajo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do zasebne lastnine. To orodje mora biti vzpostavljeno takoj, ko je to mogoče.”

Ker je od ukrepov, ki so predmet pritožb (torej od razlastitve), minilo že toliko časa, še piše ESČP, je “posebej pomembno, da bo nova ureditev takšna, da zagotovi, da v pritožbenih postopkih, ko se ti začnejo ali nadaljujejo, ne bo nadaljnjih zamud.”

Opomnik pravni državi

Pomembno je še, da ESČP v 113. členu odločitve jasno poziva Slovenijo k sprejetju ukrepov za popravo kršitev, ki jih je sodišče že obravnavalo in v katerih je ugodilo pritožnikom.

Pri tem izpostavljajo primera Lukenda proti Sloveniji (v tem je ESČP ugotovilo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku državljanu, ki se je pritožil zaradi dolgoletnega sojenja v njegovi tožbi proti zavarovalnici zaradi odškodnine za delovno nesrečo) in Ališić in drugi proti vsem petim državam naslednicam SFRJ (gre za primer hrvaških varčevalcev, v katerem je sodišče za Slovenijo ugotovilo, da je kršila pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva).

Zakon, ki naj bi omogočil pravno varstvo, še vedno v ustavni presoji

V sporu glede ustavnosti ene od podlag za to razlastitev je ustavno sodišče jeseni 2016 ugotovilo, da ta ni bila z ustavo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.

Konec leta 2019 je nato država sprejela zakon, ki naj bi to uredil, a je ta vnovič pod ustavno presojo. V njej se je ustavno sodišče tako kot v prvi presoji z vprašanji obrnilo na Sodišče EU in do njegove odločitve postopek prekinilo.

Banka Slovenije je medtem angažirala skupino strokovnjakov, ki kot najbolj primerno rešitev za odprta vprašanja glede pravnega varstva razlaščencev vidi vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Za delovanje sheme bi bilo treba spremeniti zakon in imenovati poseben organ za tak način reševanja sporov.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

 Za stranko SAB je razsodba ESČP pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si tako želijo čimprejšnjega epiloga. “Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo,” so v današnjem odzivu zapisali v SAB.

Alenka Bratušek
Foto : Borut Živulović/BOBO

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. “Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo,” pravijo v SAB.

Spomnili so, da je bil zakon, ki zagotavlja ustrezno sodno varstvo nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti, sprejet v predhodni vladi in je uspešno odbil veto državnega sveta. “Trenutno je njegovo izvrševanje do dokončne presoje zadržalo ustavno sodišče, saj sta tako med drugimi zahtevala Banka Slovenije in državni svet,” so zapisali pri SAB, kjer si želijo, “da bi ena najzahtevnejših pravnih materij, s katero se ukvarjajo številni pravniki v državi, čim prej dobila epilog.”

V vseslovenskem združenju malih delničarjev si želijo poravnavo

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), ki zastopa interese nekaterih bančnih razlaščencev, pozdravlja odločitev ESČP. A kot opozarja predsednik združenja Kristjan Verbič, je to šele prvi korak k poskusu rešitve spora. Upa na treznost odločevalcev in si želi rešitve s poravnavo.

“Veseli nas, da je ESČP ugotovilo to, kar mi že ves čas trdimo – da so brez možnosti uporabe pravnega sredstva nedopustna kakršnakoli dejanja, še posebej pa tako radikalna,” je danes odločitev sodišča za STA komentiral Verbič. Dodal je, da je odločitev ESČP šele prvi korak, da lahko sploh začnejo s postopki, ki zdaj stojijo.

Oblasti in odločevalce je pozval, da vrnejo zaupanje domačih vlagateljev in uredijo zadevo iz naslova bančnih razlastitev, kot so jo v drugih državah. “Zgolj pri nas ta zadeva še vedno ni urejena. Stoji v vseh postopkih, ki smo jih v povezavi z razlaščenimi vlagatelji sprožili v VZMD,” je opozoril Verbič in dejal, da so samo za sodne takse za postopke, ki zdaj že leta stojijo, namenili več kot 50.000 evrov. Verbič si želi, da bi se odločevalci po tej odločitvi ESČP vendarle streznili in spor rešili s poravnavo.

Komentari

Vaš komentar