Evropska komisija napoveduje omejitev cen plina iz Rusije ter obenem spreminja predlog intervencije na trgu z elektriko. Omejitev cen neplinske proizvodnje elektrike, ki so jo sprva nameravali sprejeti v obliki priporočila članicam, naj bi zdaj sprejeli v Bruslju - za vse članice. Presežne prihodke proizvajalcev in tudi naftnih gigantov naj bi preusmerili v pomoči potrošnikom. Poleg tega naj bi Bruselj predlagal, da članice zmanjšajo porabo elektrike za 10 odstotkov.
Evropska komisija naj bi ministrom članic, ki se bodo v petek sestali na izrednem vrhu na temo energetske krize, po poročanju poslovnega portala ft.com predlagala več ukrepov za zamejitev hitre rasti cen plina in posledično tudi elektrike, ki smo ji priča v zadnjih mesecih. Norveško energetsko podjetje Equinor je po poročanju Reutersa ocenilo, da bodo evropska podjetja (izključujoč Veliko Britanijo) potrebovala 1.500 milijard evrov za kritje stroškov energetske krize.
Po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen bo komisija predlagala omejitev cen plina iz Rusije, ki je pred vojno predstavljal 40 odstotkov uvoza, danes le še devet odstotkov. Po besedah Von der Leyen ima tak ukrep dvojni cilj: znižati evropske cene plina in zmanjšati ruske prihodke od prodaje tega energenta. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že napovedal, da bo v primeru uvedbe kapice povsem ustavil dobavo plina. Predsednica komisije jse je na to odzvala z besedami, da Rusija že mesece manipulira s plinom in da je 13 državam že ustavila dobave. Slovenija, kot pišemo danes, še dobiva ruski plin, so se pa tudi na ‘naši’ ukrajinski plinski poti v zadnjih dneh povečale redukcije, a naše plinsko gospodarstvo natančnih podatkov o stanju dobav ne daje.
Omejitev cen neplinske proizvodnje elektrike
Komisija bi omejila tudi cene proizvodnje elektrike iz vseh virov, razen plina. S tem namerava ‘prestreči’ presežne presežne prihodke (in dobičke) teh podjetij, ki se jim proizvodna cena elektrike ni bistveno povečala, zaradi visoke tržne cene, ki je vezana na proizvodnjo iz plina, pa ustvarjajo precej višje prihodke. Ceno bi omejili na 200 evrov za megavatno uro. Za primerjavo, danes je tržna cena elektrike na madžarski borzi za dobavo v oktobru 520 evrov za megavatno uro.
Prav tako naj bi komisija predlagala obdavčitev naftnih podjetij, ki ob visokih tržnih cenah ustvarjajo rekordne dobičke. Metodologija, stopnja davka in osnova za obdavčitev še niso znani. “Predlagali bomo solidarnostni prispevek za podjetja, ki prodajajo fosilna goriva, saj morajo vsi, ki izkoriščajo energetske vire, prispevati,” je dejala Von der Leyen in izrazila pričakovanja, da bodo države denar preusmerile k ranljivim gospodinjstvom in podjetjem.
Komisija pa načrtuje tudi likvidnostne pomoči za energetska podjetja, ki imajo vse višje stroške s pogodbenimi zavarovanji za nakup energentov. Tu dodajmo, da naša vlada predlaga zakon, ki bi HSE, Genu in Geoplinu prinesel 1,6 milijarde poroštev, večino za zavarovanja pri nakupu energentov.
Zmanjšanje porabe elektrike za desetino
Na drugi strani komisija snuje ukrepe za zmanjšanje porabe elektrike v vseh državah EU. Kot je dejala Von der Leyen, moramo sploščiti krivuljo porabe. “Varčevati moramo z elektriko, a na pameten način. Če pogledate cene na borzi, se te dvignejo v času največje porabe, saj se takrat vklopijo plinske enote. Zato moramo sploščiti krivuljo in se tem vrhuncem v dnevni porabi izogniti. S tem namenom bomo predlagali zmanjšanje porabe energije v času največje konične porabe in skupaj s članicami stremeli k temu cilju.”
Bloomberg in Reuters poročata, da naj bi komisija predlagala 10-odstotno zmanjšanje porabe v vseh državah unije. V kakšnem časovnem obdobju in na kakšen način, pa še ni znano.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje