Slovenija kljub nekaterim drugačnim preteklim napovedim Evropski komisiji še ni poslala prošnje za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Zaradi neizpolnjevanja vseh mejnikov z Brusljem še potekajo usklajevanja, izplačilo pa bo manjše od prvotno predvidenih 57 milijonov evrov.
Vlada in njeni predstavniki so v preteklih mesecih večkrat omenjali, da bo država prošnjo za izplačilo poslala do konca junija. To se ni zgodilo in v uradu za okrevanje in odpornost, ki deluje pri ministrstvu za finance in usklajuje izvajanje evropskega mehanizma za okrevanje v Sloveniji, so za STA sporočili, da bo Slovenija prvi zahtevek za plačilo uradno posredovala, ko bodo doseženi vsi mejniki in bo z Evropsko komisijo usklajena celotna dokumentacija zahtevka.
“Trenutno smo v fazi neformalnega dialoga glede oddaje prvega zahtevka,” pravijo na uradu.
Za črpanje sredstev iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, bo morala Slovenija izpolniti 13 mejnikov.
Poraba sredstev iz instrumenta za okrevanje namreč ne temelji na enakih podlagah, kot veljajo za kohezijsko politiko in druge finančne instrumente Evropske unije (EU), temveč na izpolnjevanju mejnikov, to je reformah in projektih, ter s tem povezanih kvantitativnih ciljev.
Med 13 mejniki za črpanje prvega obroka so skladno z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost med drugim začetek veljavnosti več zakonov ter sprejem nekaterih strategij, uredb in sistemov.
Po pojasnilih urada so odprte še določene komponente mejnika za vzpostavitev celovitega sistema izvajanja načrta za okrevanje, torej nacionalnega programa porabe sredstev iz mehanizma za okrevanje, se pa te že zaključujejo. Celovit informacijski sistem je v izdelavi, treba je opraviti le še revizijo sistema, dodajajo na uradu.
Po izpolnjenih pogojih za izplačilo zahtevka ter uskladitvi celotne dokumentacije bo nato časovnica izvedbe samega plačila prvega obroka odvisna od trajanja postopkov formalne potrditve zahtevka znotraj pristojnih služb Evropske komisije.
Uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje sicer po pojasnilih urada med drugim določa, da komisija brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v dveh mesecih od prejema zahtevka predhodno oceni, ali so bili ustrezni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, po pozitivni oceni pa brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o izplačilu.
Slovenija bo prejela manj nepovratnih sredstev, kot je načrtovala
Konec junija je sicer postalo jasno, da bo Slovenija na podlagi novih preračunov, ki jih je opravila Evropska komisija, iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od prvotnih ocen.
V uradu za okrevanje so pojasnili, da bo dejansko izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev, ki bi moralo biti glede na izvedbeni sklep Sveta EU vredno 57 milijonov evrov, zaradi tega znižanega finančnega prispevka in poračuna že prejetega predplačila bistveno nižje.
Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila. Del sredstev je bil usmerjen v projekte za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture, in sicer 113,2 milijona evrov, preostanek pa večinoma za razpise na področju gospodarstva.
Na uradu zagotavljajo, da predplačilo za zdaj pokriva izdatke za financiranje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost, zato z likvidnostnega vidika zamuda pri izplačilu prvega obroka nepovratnih sredstev ni problematična.
Bo pa vlada zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev v okviru mehanizma po napovedih prilagodila vire za financiranje projektov in programov v načrtu za okrevanje. Odločala se bo med tremi možnostmi – prilagoditvijo obsega naložb, povečanjem obsega posojil ali zagotovitvijo drugih nacionalnih virov.
Ob omenjenih 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev Sloveniji namreč pripada še do 3,2 milijarde evrov posojil, prejšnja vlada pa se je ob sprejemanju načrta za okrevanje odločila, da za zdaj predvidi porabo le 705 milijonov evrov povratnih sredstev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje