Fiskalni svet je ocenil, da koalicijska pogodba, ki so jo podpisali predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec, "zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov". Od novonastale vlade tako pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice.
Fiskalni svet je “skladno z dosedanjo prakso” objavil oceno javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe, v kateri ugotavlja, da so v njej zapisani “pretežno splošno opredeljeni ukrepi, ki v veliki meri presegajo štiriletni mandat”.
Kot eno ključnih usmeritev pogodbe z vidika javnih financ je fiskalni svet izpostavil postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v Evropski uniji (EU). Ob tem je ugotovil, da je takšna usmeritev “poleg metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom”.
Po mnenju fiskalnega sveta so ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javnofinančne agregate, pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov. Svet ob tem opozarja, da “rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala”. Koalicijska pogodba po mnenju fiskalnega sveta izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar svet vidi kot razliko v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima pogodbama.
“Financiranje naj bi zagotavljala tudi povečana poraba sredstev EU, deloma pa tudi alternativni, a v koalicijski pogodbi še nedoločeni viri financiranja, zaradi česar nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja. Pretežna uresničitev ekonomske politike, zastavljene v koalicijski pogodbi, bi sicer predstavljala odklon od fiskalnih gibanj, predstavljenih v scenariju nespremenjenih politik iz Programa stabilnosti 2022, ki so nakazovala postopno konsolidacijo javnih financ. Z zastojem konsolidacije bi se povečalo tveganje za doseganje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v prihodnjih letih,” je zapisal fiskalni svet.
Svet ugotavlja, da so na nekaj mestih omenjene tudi zaveze za zagotavljanje (dolgoročne) javnofinančne vzdržnosti v povezavi z ukrepi, ki jih koalicijska pogodba navaja. “Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance, vendar tudi tu ukrepov natančneje ne opredeljuje,” je zapisal fiskalni svet in ocenil, da koalicijska pogodba “zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov”.
Svet tako predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje, s tem pa po mnenju fiskalnega sveta tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice.
“Fiskalni svet od vlade pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice. Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter globalnih in domačih tveganjih mora ekonomska politika pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast brez poglabljanja neravnovesij in omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje,” je zapisal fiskalni svet.
Kot je nadaljeval, ukrepi ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. “To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga,” so pojasnili.
Fiskalni svet ob napovedi spreminjanja fiskalnega pravila opozarja, da bi to moralo biti premišljeno in tako časovno kot vsebinsko v čim večji meri usklajeno s pričakovanimi spremembami pravil ekonomskega upravljanja v EU. “Hkrati poudarjamo, da slovenska in evropska zakonodaja po prenehanju obdobja izjemnih okoliščin določata način in časovni okvir tako imenovanega popravljalnega mehanizma za ponovno doseganje srednjeročne uravnoteženosti salda sektorja države,” še opozarja fiskalni svet.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje