Gen-I in njegova hčerinska družba Elektro energija trenutno industrijskim podjetjem ne dajeta ponudb za zakup elektrike za prihodnje leto. To pomeni, da ta podjetja – tudi če so njihov obstoječi odjemalec – elektrike trenutno ne morejo zakupiti. V Gen-I pravijo, da so razlog nestanovitne razmere na borzah energentov ter nejasnost glede evropskih ukrepov za omejitev cen energentov. Medtem v Petrolu in Energiji plus, ki je v lasti HSE, ponudbe pošiljajo, a v Energiji plus opažajo, da zaradi tako visokih cen in upanja na regulacijo tudi pretiranega zanimanja podjetij trenutno ni.
Slovenska industrija je imela poleti, kot smo pisali v članku Cincajo in raje ne kupijo, ampak čakajo na pomoč, po podatkih interesnih združenj zakupljeno le približno tretjino količin elektrike in plina za prihodnje leto. Po februarskem začetku vojne v Ukrajini so se cene energentov na veleprodajnih trgih močno dvignile, podjetja so ves čas upala, da bo cena vendarle padla ali pa da bo Evropska komisija oziroma država vskočila z regulacijo.
V Gen-I pravijo, da so podjetja ves čas opozarjali, naj zakupijo energente za prihodnje leto, a se podjetja za to niso odločala. Na drugi strani smo pisali o primeru podjetja, ki od maja do avgusta od njih ni dobilo ponudbe. V Gen-I so to sicer zanikali.
Od poletja so cene dodatno narasle: elektrika za prihodnje leto na madžarski borzi trenutno stane 550 evrov za megavatno uro, plin 190 evrov za megavatno uro. To je približno petkrat več kot ob začetku leta.
Začasno nehali dajati ponudbe
V Gen-I in tudi njegovi hčerinski družbi Elektro energija so zdaj industrijskim podjetjem nehali dajati ponudbe za zakup energentov za prihodnje leto in sklepati posle. “V luči trenutne nepredvidljive situacije na veleprodajnih trgih, posledično izjemne izpostavljenosti nihajnosti trga in ekstremno povečanih zahtev po denarnih kritjih na mednarodnih energetskih borzah začasno ponudb za dobavo elektrike in zemeljskega plina za leto 2023 industrijskim odjemalcem ne izdajamo,” so nam povedali v Gen-I, ki po naših informacijah ponudb ne pošilja niti obstoječim odjemalcem.
Ena od težav skupine Gen-I, ki je močno vpeta v mednarodno trgovanje z elektriko, je zviševanje stroškov zavarovanj. Trgovci, ki energente kupujejo za naprej, morajo namreč plačati zavarovanje klirinški banki, torej garancijo, da se bo sklenitev posla res zgodila. Ker je višina zavarovanja vezana na višino cene, se je s petkratnim povečanjem cene elektrike v letošnjem letu za petkrat povišal tudi strošek zavarovanj, tega pa naša energetska podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih, niso več zmogla pokriti. Če jih ne bi poravnala, bi lahko propadli že dogovorjeni posli, zato je vlada nedavno skupini Gen in Gen-I odobrila 400 milijonov evrov državnih poroštev za odprte terminske posle (še 800 milijonov evrov pa Holdingu Slovenske elektrarne (HSE)).
Podobno kot v Gen-I so razloge za ustavitev izdajanja ponudb in sklepanja pogodb pojasnili tudi v Elektro energiji. Oboji bodo ponudbo industriji obnovili, ko bodo jasni ukrepi Evropske komisije, ki je pred tedni napovedala intervencijo na trgu z elektriko in plinom. “Do takrat težko ocenjujemo vpliv na tržne razmere, ki jih bodo ti ukrepi imeli,” so dejali v Gen-I.
Petrol in Energija plus dajeta ponudbe
V Petrolu so nam nasprotno dejali, da dajejo ponudbe, razen podjetjem s slabo boniteto ali neustreznim zavarovanjem, saj obstaja povečano tveganje, da ne bi plačevali. Prav tako pa ponudbe ne morejo oddati, če na veleprodajnem trgu zaradi pomanjkanja ponudnikov ni mogoče kupiti energije za zahtevano obdobje, so še povedali na Petrolu. Kako pogosto se to zgodi, niso pojasnili.
Tudi v Energiji plus, ki je v lasti HSE, pravijo, da ponudbe pošiljajo vsem, izjema so podjetja, ki poslujejo slabše. Odgovora E3, ki je v lasti Petrola, nismo dobili, prav tako ne odgovora ECE iz skupine HSE.
Vsi pričakujejo kapico
Medtem ko se torej očitno ponudba vsaj začasno zmanjšuje, je vprašanje tudi, koliko je sploh zanimanja industrijskih podjetij. Cene so visoke, veliko pa se govori, da bo EU uvedla kapico na cene energentov tudi za nezaščitene odjemalce. V Energiji plus, ki pošilja ponudbe, so dejali, da se podjetja za podpis pogodbe zaradi previsokih cen še ne odločajo. “Čakajo na konec leta, ko jim potečejo pogodbe. Tudi podjetja namreč pričakujejo regulirane cene, saj tako visokih cen njihovo poslovanje ne prenese.”
Sogovornik iz industrijskega podjetja, ki je ostalo brez ponudbe Gen-I, čeprav je njen obstoječi odjemalec, pravi, da poteza trgovca vendarle povečuje občutek negotovosti, kaj bo prihodnje leto. Če podjetje ne zakupi elektrike, to ne pomeni, da bo januarja ostalo brez, pomeni pa, da jo bo plačevalo po tako imenovani spot ceni, ki je praviloma višja.
Tudi premier Robert Golob je industrijskim podjetjem v nekaterih zadnjih izjavah na temo energetske krize priporočil, naj počakajo z zakupom. Vlada si namreč skupaj z nekaterimi drugimi članicami prizadeva, da bi Evropska komisija sprejela odločitev o kapici na cene električne energije in zemeljskega plina. To je prejšnji teden v N1 STUDIO poudaril tudi gospodarski minister Matjaž Han. “Pričakujemo, da bo Evropa omejila visoke cene energentov, zagotovila predvidljivost in enake konkurenčne pogoje za vse v Uniji,” je dejal. To bi pomenilo, da bi podjetja oba energenta kupovala po nižji ceni, kdo bi pokril razliko do tržne cene, pa ni jasno. Samo v Sloveniji bi strošek merili v milijardah evrov.
Gospodinjstva in mali poslovni odjemalci zaščiteni
Medtem ko industrija trenutno težje dobi ponudbo za zakup elektrike in plina, je vlada z uvedbo regulacije cen elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce – ta je začela veljati s tem mesecem – trgovcem zapovedala, da ne smejo opustiti dejavnosti ter da morajo sprejemati nove kupce. Vsi štirje trgovci, od katerih smo prejeli odgovore, pravijo, da temu tudi sledijo. V Gen-I so celo precej pod regulirano ceno in vztrajajo, da je do konca leta ne bodo dvigovali. Kot pravijo, so sicer vmes dobili 65 tisoč novih odjemalcev, za katere prej niso imeli zakupljenih energentov, kar pomeni, da z njimi ustvarjajo izgubo, izpad pa nameravajo nadomestiti z večjimi prihodki v segmentu mednarodnega trgovanja z energijo.
Na vprašanje, kako čutijo regulacijo cen (razliko med tržno in maloprodajno ceno krijejo trgovci), tako v Gen-I kot v Elektro energiji in Energiji plus pravijo, da je ta letos sprejemljiva, prihodnje leto pa bo precej bolj zahtevno. Takrat pričakujejo sistemske rešitve (verjetno pomoč države pri pokrivanju razlike v ceni), ki jih zdaj pripravljata podjetji Eles in Plinovodi. V Petrolu pa pravijo, da zaradi spremenljivih se razmer na trgu učinkov regulacije ne morejo oceniti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje