Denarna politika Evropske centralne banke (ECB) mora ohranjati zadostno mero prožnosti, da se pravočasno odzove na znake dolgotrajnih inflacijskih pritiskov. Po potrebi so zato člani sveta ECB pripravljeni prilagoditi instrumente denarne politike za dosego srednjeročnega inflacijskega cilja, poudarja guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Guverner Banke Slovenije in član sveta Evropske centralne banke (ECB) Boštjan Vasle je po monetarni seji sveta ECB poudaril, da banka nadaljuje decembra zastavljeno postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev.
Skladno z decembrskimi odločitvami se bodo neto nakupi v okviru pandemičnega programa nakupov zaključili konec marca 2022.
A člani sveta ostajajo pripravljeni prilagajati instrumente, da dosežejo srednjeročno stabilizacijo inflacije pri dvoodstotnem cilju. “Ohranjamo možnost hitrega odzivanja na morebitno spremembo razmer,” je poudaril Vasle.
Rekordne ravni in vse večja tveganja
Inflacija v evrskem območju dosega dolgoletno najvišje vrednosti, januarja se je okrepila na 5,1 odstotka. “Napovedi za njeno umirjanje v prihodnjih četrtletjih spremljajo vse večja tveganja, da bo na višjih ravneh ostala dlje časa,” je tokrat dejal guverner.
Naraščanje cen energentov in nadaljevanje ozkih grl v dobavnih verigah namreč nakazujeta, da bi rast cen, kljub še naprej pričakovani upočasnitvi med letošnjim letom, lahko vztrajala pri povišanih ravneh dlje od pričakovanj.
Še nedolgo nazaj je ECB ocenjevala, da je naraščanje inflacije zgolj začasno in da se bo inflacija prihodnje leto umirila.
Kljub poslabševanju razmer je minister za finance Andrej Šircelj v nedavnem intervjuju za N1 izrazil prepričanje, da šokov ne bo. “Šokov ne bo več. Lahko pozabite na to, da bi se kar naenkrat nekaj zgodilo. Kot vidite, se morebitni dvig obrestnih mer napoveduje, ampak ne za odstotek, za nekaj desetink odstotka. Torej vse se napoveduje, vse je načrtovano, vse bo teklo tekoče in ne z nekimi šoki,” je dejal minister za finance.
Kot je poudaril Vasle, evrski finančni trgi vseskozi dobro delujejo in likvidnost je zadovoljiva. Tudi zadnji podatki poslovanja evrskih bank nakazujejo, da ostajajo bančne obrestne mere za gospodinjstva in podjetja na nizkih ravneh ter posojilna aktivnost spodbudna, kar podpira možnost nadaljevanja gospodarskega okrevanja.
Zahtevana donosnost za 10-letno slovensko obveznico znaša nekaj manj kot 0,60 odstotka ali okoli 40 bazičnih točk več kot sredi decembra lani. Rast je podobna kot v ostalih članicah evrskega območja, je še izpostavil.
ECB: “Ravnali bomo postopoma”
Da bo inflacija povišana ostala dlje od pričakovanj, je po četrtkovi seji sveta ocenila že predsednica ECB Christine Lagarde. O možnosti dviga obrestnih mer letos pa je odgovorila: “Zelo skrbno bomo proučili razmere na podlagi razpoložljivih podatkov, ob tem pa bomo ravnali postopoma pri katerikoli sprejeti odločitvi.”
Marca bo sicer ECB objavila nove napovedi za gibanje BDP in inflacije.
ECB sicer napoveduje konec neto nakupov v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic z marcem, začetek dvigovanja rekordno nizkih obrestnih mer pa šele po koncu neto nakupov v okviru rednega kriznega programa odkupovanja obveznic, ki traja od leta 2015. Ključna obrestna mera po četrtkovem zasedanju ostaja pri nič odstotkih, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa pri 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!