GZS Kumru: Obvestite Bruselj, kako odvisna je naša industrija od ruskega plina

Gospodarstvo 07. Jul 202215:49 > 08. Jul 2022 08:143 komentarji
Delite:
Bojan Kumer
Foto: Borut Živulović /BOBO

Medtem ko v nemškem političnem vrhu vladajo izredne razmere zaradi strahu, da bi Rusija še ta mesec prekinila dobave ruskega plina v Evropo, je jasno, da bi pomanjkanje ruskega plina resno udarilo tudi našo industrijo. To so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) danes povedali infrastrukturnemu ministru Bojanu Kumru, ki pa na izraženo bojazen, da je zanesljivost dobav plina ogrožena, ni imel kakšnega pomirjujočega odgovora. Slovenija računa na skupne dobave plina celotni EU in solidarnostni mehanizem, ki naj bi ga Bruselj predstavil v dveh tednih. Je pa podjetjem priporočil postavitev sončnih elektrarn.

Specifika slovenskega gospodarstva je velika odvisnost od zemeljskega plina, pri čemer gre v devetdesetih odstotkih za ruski plin, je danes na srečanju z infrastrukturnim ministrom Bojanom Kumrom in njegovo ekipo povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Ta je tudi glavni podpredsednik Slovenske industrije jekla (SIJ), ki je skupaj s Talumom eden največjih porabnikov zemeljskega plina pri nas.

Šimonka je danes na sestanku s Kumrovo ekipo izrazil zaskrbljenost, če bi prišlo do prekinitve dobave plina, in ministrstvo pozval, da v komunikaciji na evropski ravni opozori na visoko odvisnost Slovenije od ruskega plina. Zakaj tak poziv? Na GZS pravijo, da so na dejstvo velike odvisnosti posebej opozorili, ker bi eventualno zmanjšanje dostopnosti zemeljskega plina močno ogrozilo delovanje slovenskega gospodarstva. “Dejstvo je, da več kot dve tretjini vsega v Sloveniji porabljenega plina porabi industrija. Verjamemo, da je tudi Evropska komisija seznanjena s podatki, ki kažejo na to odvisnost. GZS pa ima kot reprezentativna zbornica nalogo, da na to še posebej opozori,” odgovarja izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.

Strah podjetij je sicer razumljiv: morebitne redukcije v primeru zmanjšanih dobav plina bi po izrednem načrtu najprej doletele industrijo, medtem ko je prebivalstvo zaščiteno.

Slovenija računa na solidarnost

Kumer je predstavnikom GZS – kot zbornica navaja v sporočilu za javnost – dejal, da Slovenija še nikoli doslej ni bila v taki poziciji kot sedaj. “Smo na precepu, dohitevajo nas grehi iz preteklosti, ko je primanjkovalo tudi strateškega razmišljanja. Preteklosti ne moremo spremeniti, sedanjost lahko usmerjamo, nikoli pa ne smemo pozabiti, kam želimo iti,” je dejal.

Kakšnega pomirjujočega sporočila pa – vsaj sodeč po navedbah v sporočilu GZS – ni imel. Kot izhaja iz dosedanjih javnih izjav, Slovenija računa, da se bo plin v primeru zmanjšanih dobav iz Rusije zbiral na skupni evropski platformi in delil v okviru solidarnostnih mehanizmov EU. Kumer je tako prejšnji teden v Luksemburgu na srečanju Sveta EU za energetiko zagovarjal tri ukrepe, ki jih komisija že načrtuje: enotno evropsko platformo za dobavo zemeljskega plina, načrt za usklajeno odzivanje in solidarnostne mehanizme. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj dejala, da mora komisija zagotoviti, da se bo plin stekal tja, kjer ga bodo najbolj potrebovali. A za zdaj ti mehanizmi še niso dorečeni, predlog naj bi bil pripravljen v dveh tednih.

Je pa Kumer v luči visokih cen energentov danes gospodarstvenikom priporočil prehod na sončno in druge obnovljive vire energije. “To se splača, se hitro povrne in dolgoročno prispeva k reševanju energetske odvisnosti.” Septembra naj bi bil odprt še en razpis za te namene.

SIJ Jesenice
Foto : Srdjan Zivulovic/Bobo

SIJ za zdaj brez motenj, a v pripravah tudi za ta scenarij

Industrija si seveda poskuša pomagati tudi sama. V SIJ pravijo, da so v stalnem stiku z Geoplinom, ki jim dobavlja zemeljski plin in jih tudi sproti obvešča o dinamiki dobav. Do konca prejšnjega tedna, ko smo prejeli odgovore SIJ, tu ni bilo posebnosti. “Zaenkrat v skupini SIJ ne pričakujemo pomanjkanja preskrbe z energenti, se pa kljub temu pripravljamo tudi za ta morebitni scenarij. Predvsem preučujemo možnosti oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP) in utekočinjenim naftnim plinom (UNP),” so nam dejali.

Gre za eno največjih podjetij pri nas, ki je velik porabnik zemeljskega plina, ta pa je tudi nujen za izvedbo proizvodnega procesa, saj polizdelke proizvajajo v plinskih pečeh (podobno odvisen je tudi Talum, oba sta velika zaposlovalca). Poudarjajo, da bi se morebitna redukcija dobave zemeljskega plina takoj poznala pri proizvodnji in dodajajo, da vladne službe in odločevalce opozarjajo o posledicah morebitne zmanjšane dobave zemeljskega plina. V luči strahov pred rusko prekinitvijo dobav sicer iščejo alternativne v obliki utekočinjenega naftnega plina, a tu dodajmo, da je trenutno povpraševanje po vseh energentih povečano. V SIJ ob tem tudi intenzivno delajo v smeri zmanjšanja porabe zemeljskega plina.

Nemci v strahu pred prekinitvijo dobav

V Nemčiji medtem politika ne sedi križem rok, prekinitev dobav plina bi pomenila, da se ustavijo močni členi njihovega gospodarstva: kemična, papirna, jeklarska industrija, industrija gnojil in cementa. Vse panoge, ki so bolj vezane na plin.

V teh dneh poslanci odločajo o predlogu vlade za pomoči trgovcem z zemeljskim plinom. Ti so v težavah pristali po junijskem zmanjšanju dobav iz Rusije, zaradi katerih so morali začeti plin kupovati na borzi, kjer pa so cene zelo visoke. Največji uvoznik Uniper, ki je sicer v večinski lasti finske države, je že zaprosil za pomoč. Zakonodaja, ki jo Nemčija zdaj sprejema, pa državi omogoča tudi nacionalizacijo plinskih trgovcev.

Na izredne razmere, ki trenutno vladajo v največjem evrskem gospodarstvu, medtem kaže današnja poteza gospodarskega ministra Roberta Habecka, ki je javno pozval Kanado, da naj plinsko turbino s plinovoda Severni tok 1, ki jo je Gazprom poslal v Kanado na popravilo, od tam pa je zaradi sankcij proti Rusiji še ni dobil, pošlje v Nemčijo. Gazprom je, spomnimo, junijsko zmanjšanje dobav plina v Nemčiji po tem plinovodu za 60 odstotkov opravičeval s tem zapletom glede turbine. Nemčija jo zdaj želi sama poslati Gazpromu in mu, tako Habeck, vzeto izgovor za ustavitev dobav plina, ki se je Nemci tako bojijo.

Prihodnji teden se sicer začnejo letna vzdrževalna dela na plinovodu Severni tok 1. Ta običajno trajajo 10 dni, v trenutnih okoliščinah pa se Nemci bojijo, da se dobave po tem, ko padejo na nič, ne bodo več začele. To bi upočasnilo polnjenje skladišč po Evropi. Te zaloge pa so nujne za plinsko oskrbo Evrope v letošnji zimi.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar