Stroški podjetij se zvišujejo, zato bodo tudi cene še rastle, sam kazalnik inflacije pa se bo od novembra dalje zaradi učinka osnove začel umirjati. Inflacija se bo prihodnja leta odrazila v umirjanju gospodarske rasti, kaže napoved novoustanovljenega Inštituta za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), ki ga vodi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. V prihodnjem letu se bo rahlo zmanjšala (zdaj zelo visoka) zaposlenost.
Po začetku vojne v Ukrajini se v Sloveniji – podobno kot tudi v Evropi in ZDA – umirja potrošnja gospodinjstev. Na pesimizem potrošnikov najbolj vpliva rast cen življenjskih potrebščin, torej inflacija, ki pri nas od vojne dalje raste hitreje kot v evrskem območju in se trenutno giblje okoli 10 odstotkov.
Pri nas se to odraža v umirjanju rasti potrošnje, ki je bila v zadnjih letih (kot neposredna posledica velikega državnega trošenja v času koronakrize) povečana, ter tudi manjšem varčevanju. “Potrošnik je verjetno znižal stopnjo varčevanja, da je ohranil svojo realno blaginjo,” ugotavlja glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, ki vodi novoustanovljeni zbornični Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR).
Tudi klima v gospodarstvih se poslabšuje, a ne enakomerno: zmanjšuje se v (pretežno izvozno usmerjenih) predelovalnih dejavnostih, medtem ko se v storitvenem sektorju, trgovini na drobno in gradbeništvu pesimizem za zdaj ne odraža.
Manjša inflacija
Sama inflacija se bo po oktobru začela zmanjševati – pa ne zato, ker bi se cene znižale, temveč zaradi učinka osnove. Cene energentov za končne kupce se namreč opazneje dražijo od lanskega novembra, zato bo predvidoma v novembru inflacija že nižja. Realno pa bi nadaljnje zviševanje stroškov surovin, embalaže, itd. lahko, če bodo podjetja to vgradila v cene, podaljšalo inflacijski cikel. Vse dražje je tudi zadolževanje. Industrijska proizvodnja se bo upočasnila, a bo ostala pozitivna (letos 3,8 odstotka, prihodnje leto en odstotek).
Kaj nas čaka?
Pogled naprej zamegljuje vrsta spremenljivk, največja so cene energentov, zato so na inštitutu pripravili razpon možnih scenarijev. Pri tem so, kot je pojasnil Ivanc, predpostavili, da bo cena plina prihodnja leta okrog 100 evrov za megavatno uro in tudi cena za elektriko nižja od trenutne za prihodnje leto (koliko, ni povedal).
Potrošnja gospodinjstev in poraba države naj bi se v letu 2023 povečala za po 1,5 odstotka, bruto investicije naj bi porasle za 4,0 odstotka. Izvoz naj se se zvišal za 2,5 odstotka, uvoz za 3,5 odstotka. Rast potrošnje utemeljujejo z rastjo realne bruto plače. Ta naj bi se letos v povprečju nominalno dvignila za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za 6,5 odstotka. Upoštevajoč inflacijo pa se letos zmanjšuje za 6,7 odstotka, prihodnje leto naj bi se povečala za 0,7 odstotka.
Manj ugodna pa naj bi bila gibanja izvoza: letos naj bi se ta povečal za pet odstotkov, prihodnje leto le za 2,5 odstotka. Pri tem omenimo še, da bo po projekcijah tako letošnje leto kot prihodnje uvoz rastel hitreje kot izvoz (letos 6,5 odstotka, prihodnje leto 3,5 odstotka). Razlog za rast uvoza so dragi energenti, ki nam zadnje leto in pol močno poslabšujejo plačilno bilanco.
Brez vonja po recesiji
GZS zaradi inflacije v prihodnjih treh letih pričakuje nižje stopnje rasti. Po osnovnem scenariju bo Slovenija v letu 2023 zabeležila 1,1-odstotno realno rast BDP. Po optimističnem scenariju bi prihodnje leto imeli 2,5-odstotno rast, po pesimističnem pa stagnacijo.
“Tehnična recesija (krčenje gospodarske aktivnosti v dveh zaporednih četrtletjih, op. a.) je mogoča v zadnjem letošnjem in prvem četrtletju prihodnjega leta. Recesije v smislu večjega upada gospodarske aktivnosti in povečanja brezposelnosti ne pričakujemo,” je povedal Ivanc.
Tu omenimo, da vladni Urad RS za makroekonomske analize (UMAR) za letos napoveduje 5-, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast.
S&P: Hitro ohlajanje v evrskem območju
Analitska hiša S&P je danes sporočila, da se zaradi visokih cen energentov in rastoče inflacije evrsko gospodarstvo hitro krči. Vsaj tako kaže indeks nabavnih managerjev, ki se je oktobra zmanjšal z 48,1 na 47,1. Vrednosti pod 50 napovedujejo krčenje gospodarske aktivnosti. To je občutiti predvsem v Nemčiji, kjer se je indeks skrčil s 45,7 na 44,1. To je najnižje po marcu 2020, ko so v Nemčiji zaradi izbruha epidemije koronavirusa zapirali prve tovarne. Kot sporoča S&P, tako v proizvodnem kot v storitvenem delu nemškega gospodarstva vlada pesimizem glede razmer v prihajajočem letu, za zdaj pa se to še ne odraža na zaposlenosti.
Dobra novica: na trgu dela brez pretresov
Zaposlenost naj bi se prihodnje leto zmanjšala za pol odstotka. To pomeni, da večjih pretresov na trgu dela GZS ne pričakuje, bo pa ostala visoka strukturna brezposelnost v posameznih panogah (že dlje časa imamo veliko pomanjkanje delavcev v gradbeništvu in gostinstvu).
Skrajnih scenarijev ne gre podcenjevati
Na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi, je bilo govora tudi o vplivu cen energentov, ki ga je ob nedorečenosti ukrepov na evropski ravni in tudi vladnih ukrepov za pomoč podjetjem, težko predvideti.
“Zaostrenih scenarijev, vezanih na energetiko, ne gre zanemarjati,” je dejal Damjan Kozamernik, izvršni direktor SID banke. Vodja Umarja Marijana Bednaš pa je dejala, da bo poleg cen tudi varčevanje z energenti v energetsko intenzivni industriji imelo pomemben vpliv na gospodarske kazalce. Med najbolj izpostavljenimi panogami so kovinska, papirna, steklarska industrija.
Tako Ivanc v predstavitvi kot Kozamernik v kasnejši razpravi sta poudarila tudi, da relativno nizka zadolženost povečuje odpornost slovenskega gospodarstva, pa tudi nizka zadolženost finančnega sektorja, ki tako lahko podpre gospodarstvo v primeru upočasnjevanja. Javni dolg je v povprečju evropskih držav, dobra plat je relativno dolga ročnost posojil, zaradi česar je bolj odporen na dvige zahtevanih donosov, ki se zadnje čase hitro dvigujejo.
Bednaš je poudarila tudi, da se je v covid krizi pokazala večja in hitrejša pripravljenost za pomoč na EU ravni. “Tudi zdaj je skupni pristop pri reševanju energetskih vprašanj pozitiven signal za gospodarstvo. Vendarle kaže, da smo se iz preteklih kriz nekaj naučili.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje