Epidemija je močno prizadela slovenske hotelirje. Ponovno zaprtje države bi po njihovih besedah pomenilo "popolno katastrofo". Ob tem pa predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik napoveduje, da bo brez pomoči države veliko gostinskih, turističnih in hotelskih podjetij šlo v stečaj.
Zaradi slabih epidemioloških razmer in vse več okuženih s koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, je v zadnjih tednih iz zdravstva slišati pozive k ponovnemu zaprtju države. Tega se bojijo zlasti v turističnem sektorju, ker bi lahko po zaprtju lanskega decembra izgubili še eno praznično sezono. Napovedi so slabe zlasti za hotelirje.
Predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik je za N1 povedal, da od 8. novembra hoteli po državi zaznavajo veliko stornacij rezervacij, na poslovanje pa veliko vpliva tudi zaprtje v Avstriji. “Nimamo nobenih večjih rezervacij, vse skupaj je podobno, kot bi bili v lockdownu. Stanje rezervacij v hotelirstvu je v tem mesecu strmoglavilo,” pojasnjuje.
Kot je dejal, v določenih prostočasnih resortih še unovčujejo lanske turistične bone. Ker pa je vlada sporočila, da bo veljavnost teh bonov podaljšala do junija prihodnje leto, se je po njegovih besedah tudi to umirilo. Pred tem so ljudje bone panično izkoriščali, saj so mislili, da bodo veljali le do konca leta. Odpovedi je veliko tudi zaradi slabe epidemiološke slike, saj se ljudje bojijo okužb in so prestrašeni.
Vlada namerava podaljšati tudi veljavnost letošnjih bonov (bon21), ki jih lahko državljani unovčijo v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Enako kot lanski turistični boni naj bi tudi letošnji veljali do 30. junija 2022.
Zaprtje bi pomenilo “popolno katastrofo”
Na vprašanje, kaj bi za hotelirje pomenil še en lockdown, je Jamnik dejal, da gostinci in hotelirji v Avstriji govorijo o “popolni katastrofi”. “Tudi za nas bi to pomenilo popolno katastrofo. Je pa res, da tudi če nimamo lockdowna, je že zelo hudo,” je dodal.
Hotelirji se tudi sprašujejo, kdaj se bo zadnji val okužb umiril, ukrepi pa sprostili. “Mislim, da še nekaj časa ne, verjetno vso zimo. Država je medtem jasno povedala, da nima več denarja, da nam ne bo pomagala, kot nam je lahko zadnji dve leti. Kar pa narekuje drugačen razvoj dogodkov, kot jih vidimo v prihodnosti. Napovedujemo stečaje. Če država ne more več pomagati, bo veliko gostinskih, turističnih in hotelskih podjetij šlo v stečaj,” je napovedal Jamnik.
Veliki načrti pred epidemijo v Ljubljani
Pred epidemijo je bilo zlasti v Ljubljani kar nekaj večjih investicij v panogo. Predsednik združenja pojasnjuje, da so vse te projekte investitorji in banke potrdili že pred izbruhom epidemije. “To so veliki projekti, ki so bili takrat logični, ker je turizem v Ljubljani skokovito rasel,” je dodal.
Po njegovih besedah so bili s Turizmom Ljubljano in občino tudi v pogovorih, da bi Ljubljano razvijali kot kongresno in seminarsko destinacijo. Prav tako so bili načrti, da bi se širilo Gospodarsko razstavišče, kjer je bila predvidena nova velika kongresna dvorana, največja v Sloveniji. V neposredni bližini razstavišča bi zgradili kongresni hotel, še enega pa na novi železniški postaji.
Slabe napovedi za nove hotele
V času krize se je v Ljubljani odprl Hotel One66, tik pred odprtjem sta še hotel A Tower, ki ga gradi Zlatarna Celje in ima 364 sob, ter hotel s 154 sobami v Šumiju, ki ga bo upravljala španska veriga Barcelo. “To sta dva hotela, ki bosta zagotovo prazna, ko se bosta odprla. Prazni bomo tudi vsi ostali,” je resnost razmer opisal Jamnik.
Zaradi zaprtja so delavci odšli in se ne želijo več vračati
Poletje je bilo po njegovih besedah presenetljivo dobro. “Presenetilo nas je do te mere, da nismo bili pripravljeni, tudi kadrovsko ne. Potem smo naenkrat vsi iskali kader, ki pa ga ni bilo, ker se ni želel vrniti v našo panogo. V času lockdownov in te krize, ki traja čisto predolgo, so ti delavci izgubili motivacijo in upanje v naš poklic, zato so ga zapustili in se zaposlili v drugih panogah. Ne želijo se vračati,” je dejal Jamnik.
Zakaj so se namestitve v Sloveniji podražile?
Številni so med poletjem opazili, da so se cene v nastanitvah po državi dvignile. Jamnik je dejal, da se je to zgodilo zaradi vedno večjih stroškov delovne sile, energentov in hrane. “Hrana se ves čas nerazumno draži, zdaj se draži tudi embalaža. Dnevno dobivamo obvestila dobaviteljev o podražitvah. Vsi smo podražili naše storitve, gost pa je to razumel in je bil to pripravljen tudi plačati,” je dodal. Kot je pojasnil, so se hotelirjem zaradi krize in ukrepov zmanjšale tudi kapacitete, padla je dobičkonosnost. So se pa storitve v gostinstvu in turizmu po njegovih besedah podražile povsod po svetu, najbolj v Evropi pa v Turčiji in Grčiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje