Inflacija v evrskem območju je na rekordno visokih ravneh. Prvi ekonomist Evropske centralne banke Philip Lane ocenjuje, da je dosegla vrh in da se bo do konca leta umirila. A zadnje mesece je stopnja inflacija ob vsaki objavi višja od pričakovanj - in vedno preseneti. Krepi se tabor ekonomistov, ki menijo, da bo rast cen z nami daljši čas. Omikron pa povečuje negotovost in zmanjšuje možnosti, da bi ECB ukrepala odločneje.
Evropski statistični urad Eurostat je v decembru nameril petodstotno inflacijo v evrskem območju. To je največ od leta 1997, ko so začeli meriti inflacijo za skupno valuto.
Rast cen poganjajo cene energentov, ki so bile decembra v evrskih državah za 26 odstotkov višje kot leto prej in so prispevale več kot polovico k skupni rasti cen. Višajo pa se tudi cene hrane, ki so se v tem obdobju zvišale za 3,2 odstotka.
V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije 5,1-odstotna, tudi pri nas je k rasti največ prispevala rast cen energentov.
Zmanjša kupno moč, krči prihranke
Trenutna inflacija je težava predvsem za tiste z najnižjimi dohodki, saj zanje energenti (gorivo, ogrevanje, elektrika) in hrana predstavljajo velik del mesečne porabe. Če cene hrane, energentov, storitev rastejo, je ob predpostavki, da plače ostanejo enake, naša kupna moč manjša.
Inflacija je nevarna tudi za prihranke. Že štiri- ali petodstotna inflacija je visoka, če imaš na drugi strani prihranke v nedonosnih oblikah, na primer na banki ali pod žimnico, je nedavno za N1 povedal ekonomist Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete. Več v članku Stanovanja, plače, stroški: kako boste živeli?.
Milos Vujinovic/BOBO
Dvig minimalne plače že zajet v projekcijah
Centralne banke ostajajo na stališču, da je inflacija začasna in da bo tekom letošnjega leta izzvenela. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v preteklosti večkrat poudaril, da je ključen dejavnik, ki bo odločal o trajanju povišane inflacije, morebitno prelivanje višjih cen v višje plače.
#related-news_0
Plače se že zvišujejo v panogah, kjer primanjkuje delavcev (denimo v gostinstvu), opažajo na Banki Slovenije. Pomembno pa bo vplival tudi dvig minimalne plače. Ta teden je minister Janez Cigler Kraljpredlagal zvišanje za 4,9 odstotka, s katerim pa niso zadovoljni ne sindikati ne delodajalci. Sindikati so ministra pozvali k dodatnemu premisleku in večjemu zvišanju minimalne plače.
Ali bi tako zvišanje vplivalo na projekcije Banke Slovenije, ki za letošnje leto Sloveniji napoveduje 3,8-odstotno povprečno medletno inflacijo? Na Banki Slovenije pravijo, da je predlagan dvig že vključen v projekcije. “Pri pripravi napovedi makroekonomskih gibanj smo ocenjevali, da bo dvig minimalne plače v letu 2022 približno petodstoten, torej v obsegu, kot je trenutno tudi dejansko predlagan, takšno predpostavko pa vključuje tudi napoved rasti cen življenjskih potrebščin,” so povedali za N1.
Visoke rasti cen v jedrnih evrskih državah v zadnjih mesecih krepijo pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), da naj ukrepa. Centralne banke se namreč proti povišani inflaciji v času visoke zaposlenosti praviloma borijo z zvišanjem obrestnih mer. Še eno orožje v arzenalu ECB je zmanjšanje odkupov obveznic. Centralna banka v času epidemije evrsko območje “zaliva” s poceni denarjem, ki je državam do zdaj omogočal financiranje ukrepov za reševanje gospodarstva in spodbujanje okrevanja.
Britanska centralna banka je nedavno kot prva od večjih centralnih bank dvignila obrestno mero z 0,1 odstotka na 0,25 odstotka in s tem začela zategovati monetarno politiko, podobno je že napovedala ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ki letos načrtuje tri obrestne dvige.
S pojavom nove različice koronavirusa omikron je možnosti, da bi hitreje in odločneje ukrepala, še manj. Večina ekonomistov letos ne pričakuje sprememb monetarne politike ECB.
Kai Pfaffenbach/REUTERS
Je začasna, ni začasna …
Medtem pa je tistih, ki verjamejo v začasnost inflacije, vse manj, saj inflacija ob vsaki mesečni objavi preseže napovedi centralnih bankirjev, kar sproža vprašanja o kredibilnosti napovedi ECB.
O tem je ta teden za odajo Točka preloma na RTV Slovenija spregovoril tudi priznani slovenski ekonomist dr. Mojmir Mrak, ki je dejal: “Za inflacijske pritiske je bilo še pred pol leta dosti vehementno govorjeno, da gre za začasne, prehodne stvari, a danes je že precej bolj jasno, da stvar mogoče ne bo tako prehodna, in verjetno bomo nekaj časa s tem morali živeti.”
BOBO
Kot rečeno, ECB, del katere je tudi Banka Slovenije, ostaja na stališču, da je inflacija začasna. Prvi ekonomist ECB Philip Lane je v včeraj objavljenem intervjuju za irski javni radio RTE dejal, da je inflacija decembra dosegla vrh in da se bo tekom letošnjega leta vrnila na normalne ravni (okrog dva odstotka).
Poudaril je, da je gre za dogajanje, ki ga pogovorno imenuje “pandemični cikel inflacije”, ki traja od leta 2020 in naj bi se konec leta (po treh letih) končal. Gre za unikatno obdobje, v katerem so cene najprej padle, zdaj pa se strmo vzpenjajo, zato je obdobje težko primerjati z drugimi zgodovinskimi obdobji, je dejal. “Napaka bi bila zategniti monetarno politiko v odzivu na inflacijo, ki je trenutno visoka,” je dejal Lane. Zategovanje bi bilo po njegovem potrebno, če bi inflacija v letih 2023 in 2024 presegala ciljno vrednost dveh odstotkov.
🧵 Inflation will be coming down in 2022 following a peak at the end of 2021, Chief Economist Philip R. Lane tells @rtenews.
We expect inflation to be a little bit below our 2% target in 2023 and 2024 https://t.co/UGpLMJ4T7e
Prvo vprašanje: za koliko se še lahko podražijo energenti?
Borzne cene zemeljskega plina na borzah so ta teden spet rastle zaradi zmanjšanih ruskih dobav.
Lane je poudaril, da so cene energentov pomembna ekonomska tema in trenutno zaskrbljujoče visoke. Po njegovem mnenju sicer glede na strmo lansko rast letos ta vseeno ne bo tako močna.
Meni, da bodo omejitve na ponudbeni strani pri nafti izzvenele ter da bo uvoz utekočinjenega naftnega plina (LNG) zmanjšal pritisk na cene plina. Skrb vzbujajoči pa so geopolitični izzivi pri uvozu plina, od katerega je Evropa precej odvisna, je dejal. Omenimo, da so se pri nas podražitve energentov šele z novim letom začele močneje prelivati v končne cene za potrošnike. Nemalo gospodinjstev, ki se ogrevajo na elektriko in plin, bo februarja prejelo občutno višje položnice.
Regis Duvignau/REUTERS
Drugo vprašanje: bodo višje plače podaljšale obdobje rasti cen?
Dodatna skrb centralnih bankirjev je prelivanje rasti cen v rast plač.
“Plačna razmerja bodo eden večjih izzivov za nas v letošnjem letu,” meni Lane. Zakaj? “Pričakujemo, da bodo šle plače navzgor. To je deloma posledica večje odpornosti trga dela zaradi izčrpnih državnih podpor zaposlenim v času pandemije.”
V določeni meri so dvigi dobrodošli, pravi, dvigi plač izven načrtovanega okvirja pa bi prinesli tako imenovane sekundarne učinke in se prelili v nadaljnjo rast cen. “To bi bilo zaskrbljujoče,” zaključi Lane.
PROFIMEDIA
V kolektivnem spominu Nemcev ostaja negativna izkušnja hiperinflacije iz 20. in 40. let prejšnjega stoletja, ko jim je hitra rast cen pojedla prihranke. Zato so trenutne hitre rasti cen (ki so sicer daleč od hiperinflacije) tudi politična tema in polnijo naslovnice medijev.
Tretje vprašanje: koliko podražitev ljudje še prenesejo?
Po več kot desetletju nizke inflacije je v zadnjem letu ta ekonomski pojav spet pristal na naslovnicah evropskih medijev. Visoke cene energije bremenijo gospodinjstva, zato države članice sprejemajo različne ukrepe pomoči.
V Nemčiji, ki ima kot največje evrsko gospodarstvo močno vlogo v svetu guvernerjev ECB, se je sicer decembra inflacija celo nekoliko umirila (s šestih odstotkov v novembru na 5,7 odstotka), a ostaja na visokih ravneh. Cene energije so bile 18,3 odstotka višje kot leto pred tem, zato je novi finančni minister Christian Lindner pred dnevi napovedal pomoč gospodinjstvom v obliki vavčerjev. “Moramo nekaj narediti,” je dejal in dodal, da vlada “pozorno spremlja” inflacijo.
Nemški poslovni svet in tudi mediji pa ostajajo zelo kritični do stališča ECB. “Dejstvo, da ECB pomaga stabilizirati javne finance v času krize, je morda politično upravičeno, a dolgoročno gledano ogroža zaupanje v valuto z zmanjševanjem njene vrednosti,” je nedavno za nemške medije dejal Dirk Jandura, predsednik nemškega združenja za veleprodajo in zunanjo trgovino (BGA).
Globalni pojav
Z rastjo cen se po pandemiji srečujemo praktično povsod po svetu, ponekod so stopnje rasti precej višje.
V ZDA cene rastejo najhitreje v 39 letih, novembrska inflacija je bila 6,8-odstotna (podatek za december bo objavljen v teh dneh). V Veliki Britaniji je novembrska inflacija 5,1-odstotna, najvišja v desetih letih.
Turška inflacija je bila prejšnji mesec kar 36-odstotna, v Brazliji je presegla 10 odstotkov. Vobeh državah tako visokih rasti cen niso videli v zadnjih dveh desetletjih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!