Predsednik vlade Janez Janša se je s predstavniki vlade na Brdu pri Kranju sestal s predstavniki gospodarstva. Razpravljali so o epidemioloških razmerah v državi ter morebitnih dodatnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19. Prisotni so soglašali, da je treba storiti vse, da se ob spoštovanju navodil zdravstvene stroke zagotavlja delovanje gospodarstva.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je ob prihodu na delovni posvet izrazil pričakovanje, da jih bo vlada seznanila s stanjem v državi ter z razmišljanji glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. “Z naše strani želimo prispevati k temu, da bi dosegli čim višjo precepljenost v državi,” je dejal in dodal: “Če bo treba sprejemati kakšne dodatne ukrepe, bomo vedno podprli to, kar bo zagovarjala stroka.”
Spomnil je, da je GZS že novembra lani predlagala v razmislek obvezno cepljenje, predvsem za starejše in rizične skupine. “Če bo obvezno cepljenje potrebno, ga bomo podprli z namenom, da bi se proizvodno-poslovni procesi nemoteno odvijali,” je dejal Šimonka.
“Država mora najti sredstva za pomoč gospodarstvu”
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je pred srečanjem izrazil strah, da bi prišlo do ponovnega zaprtja države. Tega si namreč slovensko gospodarstvo v tem trenutku ne more privoščiti, pa naj bo zdravstvena kriza še tako huda. “A še huje je lahko, če gospodarstvo zaprejo,” je dejal.
Če bo zdravstvena stroka vztrajala pri zaprtju države, potem se mora vlada po Mehovih besedah zavedati, da bo morala poiskati sredstva, s katerimi bo pomagala gospodarstvu preživeti, tako kot je v letu 2020 in delno v letu 2021. Po Mehovem mnenju drugače ne more biti, saj za sedanje razmere niso krivi obrtniki in podjetniki, pač pa gre za višjo silo.
“Če se vlaga v gospodarstvo in ljudi, bo to vedno vrnjeno v državni proračun,” je poudaril.
Počivalšek: Narediti vse, da bo gospodarstvo delalo naprej
“Smo na stališču, da je treba narediti vse, da lahko gospodarstvo dela naprej in da spoštujemo vse ukrepe, ki jih predlaga zdravstvena stroka,” je po srečanju dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in s tem umiril strahove gospodarstvenikov. Kot pravi, je bil sam cilj srečanja zagotoviti normalno delovanje gospodarstva v času povečanja števila okužb.
“Slišali smo veliko pohval,” je o doslej sprejetih ukrepih za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covida-19 dejal Počivalšek in dodal, da so gospodarstveniki na posvet prišli z novimi predlogi. Pričakujejo nadaljevanje davčnih razbremenitev, razmislek o strategiji cepljenja, da bi obvladali epidemijo, in v primeru zaostrovanja ukrepov dodatno finančno pomoč, je naštel.
Zagotovil je, da bo za slovensko gospodarstvo v letošnjem in prihodnjih letih na voljo kar veliko sredstev. Gre za 100 milijonov evrov iz virov React-EU, 427 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, v pripravi je tudi paket ukrepov iz naslednje kohezijske ovojnice, kjer Počivalšek pričakuje vsaj približno enak znesek, kot je bil na voljo v prejšnjem programskem obdobju.
Karantene v gospodarstvu še niso problem
Kot pravi, karantene v gospodarstvu še ne predstavljajo največjega problema, v primeru, da se bo stopnja okuženosti povečala, pa se to lahko zgodi.
“V tem primeru bomo ukrepali po navodilih zdravstvene stroke,” je dejal. Kot pravi, bodo morebitne karantene največjo težavo predstavljale v dejavnostih, kjer so zaposleni tako ali drugače nepogrešljivi, med njimi je omenil storitveno dejavnost in pozval sektor, naj organizacijo dela pripravi tudi za te primere.
“Obvezno cepljenje še ni prisilno cepljenje,” je dodal Počivalšek in navedel, da krize brez precepljenosti ne bomo mogli preživeti.
Poklukar: V številnih zavodih se zaposleni že intenzivneje testirajo
Epidemične razmere se v zadnjem času spet zaostrujejo, število okužb s koronavirusom se v zadnjih dneh giblje okoli 4000 na dan, kar je največ od sredine lanskega novembra. Pristojne pa skrbi predvsem hitro širjenje bolj nalezljive koronavirusne različice omikron, zato je minister za zdravje Janez Poklukar že pozval k maksimalnemu zmanjšanju stikov na delovnih mestih.
Po srečanju je Poklukar povzel, da so se z gospodarstveniki strinjali, da je treba še naprej upoštevati vse dosedanje ukrepe, predvsem PCT pogoj. “V številnih zavodih so že pristopili k temu, da se zaposleni intenzivneje testirajo,” je dejal minister za zdravje. Ponovno je priporočil delo v mehurčkih, ki se med sabo ne mešajo, s čimer se prepreči padec proizvodnje v primeru vdora virusa v neko organizacijo.
“Poudarek naj bo na organizaciji dela na način, da je organizirano v treh ali več ekipah, ki se med sabo ne mešajo. Prav tako je pomembno izogibanje prekomernemu številu ljudi na majhnem prostoru,” je dodal in omenil tudi zračenje prostorov, ohranjanje distance in izogibanje druženja. Ob tem je ugotovil, da gospodarstvo široko in v celoti podpira cepljenje.
Za marsikatero podjetje problem tudi zvišanje minimalne plače
Slovensko gospodarstvo je sicer trenutno v zelo dobrem stanju, vendar skrbi podjetjem povzroča rast cen energentov in surovin. Ta tema ni bila na dnevnem redu današnjega delovnega posveta s premierjem, a tako Šimonka kot Meh jo vidita kot velik problem, zato tudi tu pričakujeta ustrezen odziv vlade.
Za marsikatero podjetje bo velik problem tudi zvišanje minimalne plače s 1. januarjem 2022 za stopnjo inflacije v letu 2021. “To je razmeroma veliko breme predvsem za panoge, ki so bile močno prizadete zaradi covida-19 in niso mogle normalo poslovati, kot tudi za energetsko intenzivno industrijo,” je opozoril Šimonka.
Predsednik vlade Janez Janša se je pred odhodom na Brdo pri Kranju srečal tudi s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Ta mu je predstavil poslovanje NLB v letu 2021 in predstavil načrte za letos, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Za največjo banko v državi je uspešno leto, samo v prvih devetih mesecih lani je ustvarila 205,5 milijona evrov čistega dobička, skoraj še enkrat več kot leto prej.
