Kriptovalute so še naprej v negativnem trendu. Po črnem ponedeljku se je strmo padanje umirilo, vendar strah pred inflacijo, naraščanjem cen življenjskih potrebščin, gospodarska negotovost v svetu in napovedi o recesiji še naprej krojijo trgovanje. Vrednost celotnega trga je prvič v zadnjem letu in pol padla pod en bilijon evrov. "Glavno vodilo je špekulativnost," o zadnjem dogajanju pravi finančni analitik Luka Gubo.
Visoka inflacija, ki ni le začasna, višje cene življenjskih potrebščin in energentov, negotovost zaradi vojne v Ukrajini, slabše napovedi za prihodnje leto in vse glasnejši signali o gospodarskem ohlajanju in recesiji. To so razlogi, ki vplivajo na finančne trge in so poskrbeli za negativne trende v zadnjem času.
Na trgu kriptovalut se je še na začetku maja vrednost bitcoina gibala pri 37.000 evrih, v zadnjem mesecu pa je izgubila skoraj polovico vrednosti. Za vlagatelji je težek teden, saj je samo v zadnjem tednu izgubil tretjino vrednosti in se približal meji 20.000 dolarjev (19.200 evrov). Od rekordne vrednosti lanskega novembra, ko je bilo treba za en bitcoin odšteti dobrih 58.000 evrov, je tako padel za 70 odstotkov, kar ni prvič v zgodovini, na trgu kriptovalut pa znova vlada kriptozima. Celotna vrednost trga je padla pod en bilijon evrov (prvič po januarju 2021), na svojem vrhuncu se je približala trem bilijonom. Med letoma 2017 in 2018 je bitcoin padel za 83 odstotkov s približno 19.000 (okrog 18.200 evrov) na 3.200 dolarjev (3.000 evrov).
Kot razloge za večje padce v zadnjih tednih finančni analitik Luka Gubo navaja previsoka pričakovanja, kolaps stabilnega kovanca terraUSD in dogajanje okrog kriptobanke oziroma kriptosklada Celsius. “Cene so bile zelo visoke, na tej ravni pa so bile zaradi prevelikih pričakovanj. Kriptotrg ni toliko navezan na makroekonomsko stanje, ampak bolj na špekulativno naravnanost investitorjev. Dolgo časa smo bili v obdobju, ko so bile obveznice nedonosne, potem smo šli v delnice in nato v kripto. Glavno vodilo je špekulativnost,” meni Gubo.
Pri kateri vrednosti bo dno?
Stabilni kovanec terraUSD, ki je vezan na protokol terra (Luna), je bil izbrisan, s tem pa je s trga izginilo 35 do 40 milijard dolarjev, kriptosklad Celsius pa naj bi bil insolventen, dodaja Gubo. Sklad je upravljal približno 30, 40 milijard dolarjev, vlagatelji pa verjetno ne bodo ostali brez vsega. Vlagatelje je še dodatno ohladila majska inflacija v ZDA, ki je višja od pričakovanj, zato so vlagatelji hiteli iz tveganih naložb, med katere sodi celoten kriptotrg.
Številni vlagatelji so kriptovalute kupovali po višjih cenah, kot so trenutno, vsi pa želijo uloviti dno, ko bi se lahko vrednost najbolj znane svetovne kriptovalute znova začela dvigovati. Nekateri so najprej omenjali mejo 30.000 dolarjev, ko bodo znova začeli kupovati bitcoin, a je nato cena bitcoina še padla, zdaj pa analitiki za CoinDesk ugotavljajo, da bi lahko padla tudi do 17.000 dolarjev. Ob slabših napovedih so se v težavah znašle tudi nekatere največje kriptoborze. Odpuščanje sta napovedala tako Crypto.com kot Coinbase.
“Bolj kot cene padajo, manj je trgovalnega volumna, kar pomeni manjši dobiček za kriptoborze. Ob tem pa se je tudi klasičen kapitalski trg zelo spremenil. V zadnjem obdobju so gledali samo rast. Katero podjetje najhitreje raste z vidika števila uporabnikov, kako hitro rastejo prihodki, kakšne so napovedi. To je bil glavni fokus. Zdaj pa investitorji razmišljajo o dobrih poslovnih modelih, ki so vzdržni. Pogled je drugačen. Zaradi tega so se vsi covidni zmagovalci, kot so podjetja Zoom, RobinHood, Coinbase, sesedli. Vse delnice so padle na nižjo raven, kot so bile pred covidom-19. Vse to vpliva na hitro rastoča podjetja, predvsem tista, kjer so vlagatelji v tvegan kapital,” o trenutnem dogajanju pravi Gubo in dodaja, da je težko izpostaviti katalizator, ki bi obrnil trend. “Indeks potrošniškega zaupanja je nižji, kot je bil ob začetku epidemije. Takrat smo bili vsi doma in zaprti, pa smo bili bolj optimistični. Sam to pripisujem učinkom inflacije, saj nas je vse strah, kaj bo, ob tem pa nas udarja po denarnici,” meni.
Stanje drugačno kot leta 2008
Brian Armstrong, izvršni direktor in soustanovitelj Coinbasa, je napovedal, da po nekaj več kot desetih letih gospodarskega razcveta vstopamo v recesijo. “Recesija bi lahko povzročila še eno kriptozimo in bi lahko trajala dlje časa,” je zapisal v pismu zaposlenim.
“Zanimivo je, da je bilo v času covida-19 v razvitih državah ogromno spodbud, in tega denarja je še vedno zelo veliko na bankah, torej v rokah potrošnikov in podjetij. Bilance podjetij so presenetljivo dobre. In kljub temu da bo očitno kmalu recesija, bo zanimivo videti, kako dolgo bo trajala. Drugače je kot leta 2008. Takrat so bili podjetja in prebivalstvo bistveno bolj zadolženi. Mogoče bi zaradi tega lahko bila kriza manj usodna oziroma bi dobro stanje lahko omililo padce in ne bo tako hudo, kot nekateri napovedujejo,” meni Gubo in dodatno pojasnjuje, da bi ob padcu BDP in odpuščanjih manj podjetij šlo v stečaj, ob tem pa se potrošnja ne bi povsem ustavila, saj imajo prebivalci več prihrankov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje