Zaživel je primerjalnik cen živilskih izdelkov, ki pa je že deležen prvih kritik. Medtem ko so v Trgovinski zbornici Slovenije previdni in niso želeli napovedati, ali bo ukrep dosegel svoj namen, so v Kmetijsko gozdarski zbornici poudarili, da primerjalnik "nekih dobrih rezultatov ne bo in ne more prinesti", ker vključuje izdelke oziroma živila po končni, maloprodajni ceni. V trgovcu Hofer, katerega cene živil so vključene v primerjalnik, pa so sporočili, da so v primerjavi cen navedene "številne nepravilnosti". Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je povedala, da bodo napako, če je do nje res prišlo, odpravili.
V sklopu ukrepov zoper draginjo je zaživela spletna stran, na kateri lahko potrošniki primerjamo cene 20 živilskih izdelkov v šestih slovenskih trgovinah ter na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. S spletno stranjo, tako ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, želijo “potrošnike seznaniti, in sicer tako, da bodo lahko primerjali posamezne proizvode med različnimi trgovci, pa tudi po poreklu in kakovosti teh proizvodov”, pri čemer pa cena ne bo edini parameter.
Na vladni ukrep so se že odzvale cehovske organizacije, ki jih vladni ukrep zadeva, pa tudi v enem od trgovcev, in sicer v Hoferju.
Ali bo primerjalnik maloprodajnih cen osnovnih živil pri petih trgovcih dosegel namen – pomagati potrošnikom pri optimalnem nakupu košarice živil – bo pokazal čas, je povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah. Po njenih besedah trgovci prikazane podatke proučujejo in bodo v primeru, da navedene cene morebiti odstopajo od realnega stanja, na to tudi opozorili.
TZS je z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovala v prvi fazi, ko so se določale skupine živil, nato pri opredelitvi, kateri izdelki iz teh skupin bodo izbrani, pa ne.
Na spletni strani je možno primerjati cene izdelkov iz 15 skupin osnovnih živil ter petih dodatnih sezonskih živil pri trgovcih Mercator, Spar, Tuš in Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin. V Sloveniji je imel najcenejšo košarico osnovnih živil Eurospin, najdražjo pa Tuš. Razkorak med njima je znašal 10,85 evra. Več v prispevku Košarica osnovnih živil: kje je najcenejša in kje najdražja.
Bolj kritični so medtem v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerja le maloprodajne cene, je ocenil predsednik KGZS Roman Žveglič. Dejal je, da tovrstno primerjanje cen “nekih dobrih rezultatov ne bo in ne more prinesti”, ker vključuje izdelke oziroma živila po končni, maloprodajni ceni. Kako se bo gledalo cene živil različnih dobaviteljev in proizvajalcev, “je vprašanje za tistega, ki si je to zamislil”, je dodal.
Če bi trgovci nizke cene, kot se oglašujejo, zagotavljali na račun svoje marže, bi v zbornici to pozdravili. A v KGZS s terena dobivajo informacije, da trgovci živilskopredelovalni industriji ne dovolijo zvišati cen, živilskopredelovalna industrija surovin, ki jih kupuje, nato ne plača po višjih cenah, kmetje pa v vsej zadevi nimajo česa storiti. Odkupne cene pri kmetih so se sicer zvišale, priznava Žveglič, a ne za toliko, da bi to pokrilo višje vhodne stroške.
“Če (spremljanje cen) ne bo urejeno tako, da bo na embalaži razvidno, koliko ima kdo v tej verigi, se bojim, da bo brez vsakršnega učinka in bo lahko za kmeta škodljivo – postajali bomo vse bolj odvisni od uvoza vse bolj nekvalitetne hrane iz trenutnih tržnih viškov,” je še menil Žveglič. Poudaril je tudi, da mora biti na embalaži naveden izvor živila in da je treba to nadzirati.
Predsednik KGZS si prav tako želi, da bi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano – to funkcijo trenutno opravlja Igor Hrovatič – v sedanjih razmerah imel bolj aktivno vlogo. Hrovatič je sicer po zagonu primerjalnika cen osnovnih živil povedal, da pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. “Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oziroma se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce,” je dejal.
V Hoferju kritični
Iz Hoferja so sporočili, da so v primerjavi cen navedene “številne nepravilnosti”, ki so jih že posredovali izvajalcu. Med njimi so sporočili navzdol popravljene cene testenin, masla in jabolk ter izpostavili, da košarica pri njih v resnici stane 46,08 evra, torej najmanj med vsemi trgovci, ki so predmet primerjave v Sloveniji.
“Če izhajamo iz dejstva, ki ga navaja izvajalec, da se popis izvaja iz kupčevih oči, bi ta v primeru, da je zaloga na primer najugodnejših polžkov v posamezni trgovini slučajno pošla, zagotovo izbral cenovno primerljiv izdelek, na primer svedre, ne pa izdelka blagovne znamke Barilla, ki je skoraj trikrat dražji,” so še zapisali.
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je za Odmeve na TV Slovenija povedala, da je temeljni namen te košarice, da se breme draginje razporedi po celotni verigi, torej ne le pri trgovcih, ampak tudi pri živilsko-pridelovalni industriji in v primarni proizvodnji. Na vprašanje, ali ne bo v tem primeru prišlo do pritiska na dobavitelje, torej v osnovi na kmete, pa je ministrica dejala, da ne. Glede pritožbe Hoferja pa je povedala, da je podjetje res poslalo opozorilo, ki ga bodo tudi preverili. “Če je prišlo do napake, bomo podatek popravili. V kolikor pa ne, bomo to obrazložili,” je dejala. Dodala je, da so se dogovarjali z živilsko-predelovalno industrijo in trgovci, da dajo cene na vpogled ministrstvu za interno uporabo. Ker pa do tega dogovora ni prišlo, so bili primorani cene zbirati na podlagi popisa, saj lahko le tako ugotovijo, kaj se na trgu dogaja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje