Letošnja inflacija bo znatno presegla septembrske napovedi Umarja

Gospodarstvo 15. Dec 202117:09 0 komentarjev
evro
PROFIMEDIA

Povprečna letna inflacija bo po oceni Urada RS za makroekonomske analize okrog dva odstotka, medtem ko je v septembra objavljeni jesenski napovedi urad ocenjeval, da bo 1,4-odstotna. Dobra novica je, da bo gospodarska rast v iztekajočem se letu višja od napovedane v jesenski napovedi, obeti pa ostajajo negotovi.

Slovenija je imela novembra 4,6-odstotno inflacijo, tudi decembra bo ta po oceni državnega Urada RS za makroekonomske analize (Umar) presegla štiri odstotke. S tem bo za poldrugo odstotno točko višja od jesenske napovedi, ki so jo objavili septembra.

Povprečna letna inflacija v letošnjem letu bo okrog dveh odstotkov, medtem ko je Umar napovedoval 1,4 odstotka. Evropska komisija nam je v jesenski napovedi napovedovala 1,7 odstotka.

Višje cene tudi v prihodnjem letu

“Višja inflacija naj bi vztrajala vsaj še nekaj mesecev, zato bi tudi povprečna inflacija v letu 2022 lahko presegla tri odstotke,” napovedujejo v Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš. Urad je v jesenski napovedi ocenjeval, da bo inflacija prihodnje leto za odstotno točko manjša, pri dveh odstotkih.

Gospodarstvo ujelo predkrizno raven

Urad sicer ugotavlja, da je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju presegla raven pred epidemijo. Okrevanje oziroma povečevanje zasebne potrošnje in prihodka v trgovini, razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah ter gostinstvu je bilo hitrejše od pričakovanega.

Gospodarska gibanja, predvsem rast zasebne potrošnje in povezanih dejavnosti, za letošnje leto tako kažejo na višjo gospodarsko rast od jeseni napovedane 6,1-odstotne, in sicer za pol do ene odstotne točke, napovedujejo.

Umiritev rasti plač

Tudi razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne. “Brezposelnih je bilo novembra v primerjavi z mesecem prej manj za 1,9 odstotka, medletno za okoli petino in za skoraj desetino manj kot novembra
2019.”

Medletna rast plač se je v preteklih mesecih upočasnila, na kar je vplivala predvsem nižja rast plač v javnem sektorju zaradi zmanjšanih izplačil dodatkov, povezanih z epidemijo. “Na rast plač v zasebnem sektorju letos vpliva dvig minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanju oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev ter tudi pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih,” ugotavljajo na uradu.

Dodajajo, da bi se vztrajanje višje inflacije lahko prelilo v zahteve po povišanju plač, na katere bo že sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile.

Luka Koper promet posel tovor kontejnerji
Žiga Živulović jr./BOBO

Nadaljnje gibanje cen bo odvisno predvsem od uspešnosti odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah in umirjanja cen energentov.

Negotovost ostaja

Kljub povečanju gospodarske rasti za letos, pa pričakovanja Umarja glede gospodarske rasti za naslednje leto ostajajo v okvirih jesenske napovedi, ko so napovedali 4,7-odstotno rast BDP. V gospodarstvu namreč še naprej vlada velika negotovost, pravijo.

Pri tem navajajo naslednji negativni tveganji (torej taki, ki bi lahko poslabšali napoved rasti):

  • Epidemične oziroma zdravstvene razmere: “Epidemična situacija in z njo povezana negotovost bo vplivala na hitrost sproščanja obsežnih prihrankov,” navaja Umar.
  • Ozka grla v dobavnih verigah: “Morebitno daljše vztrajanje omejitev na ponudbeni strani, zlasti pomanjkanje nekaterih surovin in polizdelkov, bi vplivalo predvsem na predelovalne dejavnosti in posledično izvoz, povečala pa bi se tudi tveganja za večje stroškovne pritiske,” menijo na Umarju. Če se bodo težave umirile, pa bi to ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost in ublažilo cenovne pritiske.
  • Velika negotovost je po oceni Umarja povezana tudi s cenami energentov, ki “bi se lahko še povišale in na teh ravneh ostale dlje časa od trenutnih predvidevanj”. Po ocenah mednarodnih institucij naj bi se sicer cene umirile do sredine prihodnjega leta.
  • Na okrevanje bo po oceni Umarja pomembno vplivalo tudi učinkovito črpanje celotnega paketa EU sredstev, tako v Sloveniji kot v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar – tako urad – “prinaša priložnost za krepitev razvojnih vsebin in dvig dolgoročnega potenciala regije”. S tem v povezavi bo imela pomemben vpliv realizacija načrtovanih javnih investicijskih projektov, ugotavljajo. 

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!