Posla je veliko, vse večja ovira pa pomanjkanje delovne sile, pravijo v vodilnih slovenskih podjetjih s področja biomedicine in biotehnologije.
Biotehnologija in biomedicina sta eni najpomembnejših slovenskih izvozno usmerjenih panog. Direktorji treh prepoznavnih podjetij in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo so na dogodku Slovenia Business Bridge, ki ga organizirata AmCham in javna agencija SPIRIT Slovenia, predstavili svoje trenutne projekte in izzive, med katerimi prednjači pomanjkanje delovne sile.
Novartisov operativni center za ves svet
Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka (na fotografiji spodaj): “Do danes je Lek v Sloveniji vložil 2,7 milijarde evrov. Zdaj letno vložimo okrog 200 milijonov evrov. V Sloveniji imamo 5.800 zaposlenih, vključno s podjetji, s katerimi sodelujemo, pa 14 tisoč delovnih mest.
Od lani smo Novartisov globalni operativni center, ki vsem podjetjem v skupini Novartis zagotavlja logistično in oskrbovalno verigo, inženiring, proizvodno tehnologijo in nadzor kakovosti. Za to skrbi okrog tisoč zaposlenih. V Sloveniji je tudi Novartisov razvojni center biofarmacevtike.
Iskanje delovne sile je tudi za nas izziv. Sodelujemo z raziskovalnimi institucijami, veliko truda vlagamo v promocijo farmacevtskih poklicev med mladimi. Da jih ohranimo, sta bistvena privlačno delovno okolje in primerna kultura podjetja.”
Od človeške ribice do Yellowstona
Borut Čeh, Labena: “Smo družinsko podjetje z večdesetletno tradicijo. Pred štirimi leti smo kupili laboratorij v lasti Bia Separations in do zdaj ekipo okrepili z 20 na 45 doktorjev znanosti. Delamo z različnimi podjetji iz farmacije in biotehnologije, iz teh projektov se financiramo, hkrati pa vodimo lastno raziskovalno dejavnost. Ustvarjamo različne spin-off zgodbe, za katere potem iščemo vlagatelje.
V podjetju imamo človeka, ki je velik nogometni navijač. Nekega dne je prišel na idejo, da bi naredili test, ki bi ocenil tveganje za poškodbo sprednjega križnega ligamenta. Gre za eno najpogostejših poškodb v nogometu, ki lahko, če gre za dobro plačanega igralca, za delodajalca pomeni tudi zelo velik strošek. Če igralec naredi test, ki pokaže večje tveganje, lahko trener prilagodi trening. Pri tem projektu zdaj sodelujemo tudi s svetovno nogometno zvezo (Fifa) in kliniko v San Diegu v ZDA.
Še en primer je projekt, ki ga nismo začeli iz ekonomskih vzgibov. Razvili smo tehnologijo, s katero na podlagi analize vode iz reke Pivke ugotovimo, ali je v vodi človeška ribica, koliko jih je in katere vrste so. V projekt smo šli, ker je človeška ribica slovenski endemit. A nato smo dobili povpraševanje iz ameriškega parka Yellowstone, kjer želijo tehnologijo uporabiti za analizo mikroorganizmov.
Pomanjkanje delovne sile bo v naslednjih petih do desetih letih najpomembnejši izziv ne le za našo panogo, temveč za vsa visokotehnološka podjetja pri nas. Mi štipendiramo študente, najboljši imajo potem možnost zaposlitve, poskušamo tudi privabiti Slovence na tujem, da se vrnejo.”
Pomagali razviti zdravilo za Krisa
Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo: “Naš inštitut je primarno še vedno javni inštitut, a veliko dela s podjetji. Z namenom trženja razvitih tehnologij smo razvili dve spin-off podjetji, Biosistemika in Niba Labs. Zadnje je bilo ustanovljeno letos za trženje tehnologije, ki je med drugim pomagala pri razvoju genske terapije Zolgensma podjetja AveXis, ki je pomagala dečku Krisu.”
Zavrnili veliki Swatch
Jernej Zupančič, Cleangrad: “Proizvajamo čiste (sterilne) sobe ter pohištvo in opremo, naši kupci so farmacevtska in druga podjetja, bolnišnice in laboratoriji. Ponosni smo, da smo lani delali na sedmih covidnih projektih, med drugim so se v naših čistih sobah proizvajala cepiva Pfizerja in Janssena. Ponosni smo na sodelovanje z največjimi farmacevti. Število projektov raste, gradimo nove kapacitete za farmacevtskega giganta MSD, štirinadstropni objekt za Novartis. Na žalost sem moral zavrniti projekt za švicarski Swatch. Ker 90 odstotkov naredimo za farmacevte, bi z veseljem razširili poslovanje še na kakšno drugo panogo, a nimamo kapacitet, zato sem s težkim srcem rekel ne.
Spopadamo se s pomanjkanjem ljudi. Iščemo jih v domači regiji okrog Ljutomera, od koder se osem tisoč ljudi vsak dan vozi na delo v Avstrijo. Iščemo tudi v tujini: zaposlujemo 70 Srbov, v ekipi imamo tudi Hrvate, iščemo ljudi v Avstriji, kjer imamo podjetje, a je težko, saj imamo specifične projekte in se morajo ljudje vsaj eno leto učiti. S štipendijami in drugimi ukrepi upamo na pozitiven obrat in spodbudo mladim, da grejo študirat za strojne inženirje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje