Minister Cigler Kralj predlaga zvišanje minimalne plače na 1074,43 evra bruto

Gospodarstvo 05. Jan 202215:48 > 19:232 komentarja
Delite:
Minister za delo Janez Cigler Kralj
Foto: Žiga Živulović jr. /BOBO

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj predlaga zvišanje minimalne plače za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob tem prepričani, da dvig minimalne plače za skoraj 5 odstotkov pomeni veliko dodatno obremenitev gospodarstva. Po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa bi moral biti dvig še višji. Enako menijo tudi v Pergamu, kjer tako kot v ZSSS opozarjajo, da bi se lahko pri tem upoštevali tudi drugi makroekonomski kazalci, ne le rast cen življenjskih potrebščin.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je danes po drugem posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto.

V skladu z zakonom o minimalni plači se minimalna plača letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. V skladu z obstoječimi makroekonomskimi napovedmi, negotovostjo v zvezi z epidemijo covida-19 in po posvetu s socialnimi partnerji je minister sprejel odločitev o uskladitvi zneska minimalne plače z uradnim podatkom o inflaciji v preteklem letu, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Trenutni podatek statističnega urada kaže na letno stopnjo inflacije v decembru 2021 v višini 4,9 odstotka. V skladu z navedenim bo nov znesek bruto minimalne plače predvidoma znašal 1074,43 evra. Znesek bo predvidoma do 20. januarja objavljen v uradnem listu in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja dalje.

GZS
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

V GZS kritični ministrov predlog

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so kritični do tolikšnega dviga minimalne plače. “Predlagan dvig minimalne bruto plače za 4,9 odstotka je v luči izjemnega dviga cen energentov in surovin še posebej velik izziv za številna podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malega gospodarstva,” so zapisali. Kot ocenjujejo v Analitiki GZS, bodo povprečne cene zakupa pasovne električne energije v 2022 vsaj za 100 odstotkov višje kot v 2021, upoštevaje predhodne zakupe nekaterih podjetij. GZS zato predlaga sprejem delne subvencije dviga in spremembo osnove za obračun socialnih prispevkov.

Kot je sporočil izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, »pričakujemo, da se bo država po vzoru iz leta 2021 odpovedala dodatnim prihodkom iz naslova dviga minimalne plače in bo del dviga v obliki subvencije v pavšalnem znesku 30 evrov na zaposlenega mesečno namenila najbolj prizadetim podjetjem.” Kot je dodal, bi s tem “podjetja pridobila nekaj časa za uskladitev prodajnih cen in prilagoditve poslovanja na višje stroške.”

V GZS, tako Gorenšček, prav tako izpostavljajo, “da bi se neto minimalna plača lahko še dodatno povečala s sprejetem predloga Zakona o dohodnini. V 2025 bi prejemnik minimalne plače iz tega naslova prejel letno 640 evrov več. To bi pomembno dvignilo kupno moč in stabiliziralo domače povpraševanje tudi v primeru slabšanja epidemiološke slike.”

ZSSS za višji dvig minimalne plače

Dvig minimalne plače, ki bo po predlogu ministra za delo 4,9-odstoten, bi moral biti po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) višji. Sindikati so na posvetovanju, na katerem do soglasja socialnih partnerjev ni prišlo, sicer predlagali 10,65-odstotno zvišanje, je povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Sindikalna stran je na posvetu izrazila prepričanje, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon z rastjo življenjskih stroškov, rast minimalne plače morala odražati tudi ostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra.

“V ZSSS smo mnenja, da bi moral biti dvig višji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa je prišlo do njihovega občutnega povečanja. Kljub večkratnim opozorilom z naše strani do novega izračuna ne pride,” je poudarila Jerkič.

Lidija Jerkič
Foto : Borut Živulović/ BOBO

Ko bo nov izračun narejen, bo skok minimalne plače ponovno visok, čemur pa bi se po njenem mnenju “lahko v januarju ob dobrih pogojih poslovanja izognili”. “Pri določanju višine minimalne plače se je nujno zavedati, da minimalna plača ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, varuje torej najbolj slabo plačane delavce,” je dodala.

Sindikati so ministru predlagali, da opravi dodaten premislek in minimalno plačo dvigne, upoštevajoč ne le rast življenjskih potrebščin, temveč tudi gospodarsko rast, rast plač in izrazito padanje brezposelnosti, je še dejala Jerkič in dodala, da bi morale po njihovem mnenju sicer dodatno rasti vse plače, ne le minimalna.

Upoštevati bi morali tudi druge makroekonomske kazalce

S strani ministra predlagani dvig minimalne plače v višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu je po zakonu najnižja možna uskladitev, pa je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Glede na makroekonomske kazalce, ki se lahko upoštevajo pri določitvi minimalne plače, denimo gospodarsko rast, stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter rast plač, bi bil lahko dvig minimalne plače po njegovem mnenju višji.

“Ne nazadnje bi bilo to smiselno tudi glede na dejstvo, da bodo v letu 2023 ponovno izračunani minimalni življenjski stroški. In v izogib kakšnemu večjemu skoku, ki se utegne zgoditi tudi zaradi inflacije, ki smo ji priča, bi bilo smiselno uskladiti oz. določiti minimalno plačo v višjem znesku, kot se je za to odločil minister,” je še dejal Počivavšek, ki tako kot Jerkičeva meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje ostalih plač.

Komentari

Vaš komentar